Jedro

Vročilnica iz 2. odstavka 87. člena ZUP ima v socialnem sporu naravo javne listine iz 224. člena ZPP. Kot takšna dokazuje, da je bilo pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno, dovoljeno pa je dokazovati nasprotno.

Vendar zgolj z zatrjevanjem, da pisanje oziroma sporni odločbi nista bili vročeni naslovniku, torej tožniku, in le na podlagi laične primerjave podpisov, saj sodišče nima strokovnega znanja grafologa, ter ob pomanjkanju dokazov o zatrjevani odsotnosti tožnika, vročilnice ni mogoče ovreči. Tožnik, na katerem je bilo dokazno breme, v potrditev navedb, da sta zaradi njegove odsotnosti sporni vročilnici podpisala tast oziroma tašča, ni podal nobenega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je zato najmanj preuranjeno zaključilo, da odločbi tožene stranke nista bili vročeni tožniku dne 29. 4. 2014 in 18. 4. 2014, in nadalje sprejelo tudi zmoten oziroma preuranjen zaključek, da se je z njima seznanil šele tekom sodnega postopka. Prvostopenjsko odločbo je tožnik predložil sam s pripravljalno vlogo oziroma spremembo tožbe in je ni izpodbijal pred zdravstveno komisijo. Če se zgodi pri vročitvi pomota, se na podlagi 1. odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. V primeru pomote je torej potrebno ugotoviti, kdaj je bilo naslovniku pisanje dejansko izročeno. Od tedaj dalje teče tudi rok za vložitev pritožbe oziroma tožbe. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu: - 3. alineja I. točke izreka, - 1. alineja II. točke izreka glede obdobja od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014, - 2. alineja II. točke izreka glede obdobja od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 in - IV. točka izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v I. točki izreka delno odpravilo izpodbijane odločbe toženca, med drugim je s 3. alinejo I. točke odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 25. 4. 2014 in odločbo toženca št. ... z dne 26. 3. 2014 v delu, s katerim je odločeno, da je tožnik od 22. 3. 2014 do 23. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen), ter odločbo toženca št. ... z dne 16. 4. 2014 v delu, s katerim je odločeno, da je tožnik od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen).

V II. točki izreka je ugotovilo, da je bil tožnik od 23. 11. 2013 do 23. 3. 2014 (1. alineja II. točke izreka), od 8. 4. 2014 do 31. 8. 2014 (2. alineja II. točke izreka) in od 13. 9. 2014 do 25. 9. 2014 začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času zaradi bolezni ter od 22. 11. 2014 do 11. 11. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni upoštevaje preostalo delovno zmožnost po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 9. 5. 2014. Obenem je s sklepom v III. točki izreka zavrglo tožbo v delu, v katerem tožnik uveljavlja poln bolniški stalež za dan 22. 11. 2013. V IV. točki izreka je tožencu naložilo, da tožniku povrne 454,45 EUR stroškov sodnega postopka.

2. Zoper takšno sodno odločbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec v delu, s katerim je sodišče odpravilo odločbo z dne 25. 4. 2014 in delno odpravilo odločbo z dne 26. 3. 2014 ter delno odpravilo odločbo toženca z dne 16. 4. 2014 in ugotovilo, da je bil tožnik od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času zaradi bolezni. Vztraja, da je bila odločba z dne 25. 4. 2014 tožniku, kot izhaja iz vročilnice, vročena 29. 4. 2014, tožnik pa zoper njo v roku 30 dni ni uveljavljal sodnega varstva. Odločba z dne 16. 4. 2014 mu je bila vročena dne 18. 4. 2014, vendar zoper njo ni vložil pritožbe. O začasni nezmožnosti za delo od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 je bilo zato že pravnomočno odločeno. Ne drži ugotovitev sodišča, da se je tožnik z odločbo z dne 25. 4. 2014 seznanil šele tekom sodnega postopka. Odločba mu je bila vročena 29. 4. 2014, kot izhaja iz potrdila o vročitvi. Primerjava podpisov, ki jo je opravilo sodišče brez ustreznega znanja grafologa, ne zadošča za drugačno ugotovitev. Četudi bi se štelo, da se je tožnik z njo seznanil šele tekom sodnega postopka, in sicer po prejemu pripravljalne vloge dne 1. 7. 2014, kot je sam navajal, pa je v roku 30 dni ni izpodbijal v sodnem postopku. S postavljenim tožbenim zahtevkom ni uveljavljal njene odprave, temveč zgolj odpravo prvostopenjske odločbe z dne 26. 3. 2014. Tožnik bi moral zahtevati, da se mu pravilno vroči ali pa pravočasno uveljavljati sodno varstvo oziroma postopati po 72. členu ZDSS-1. Tudi sicer bi se morala najprej odpraviti napaka v vročitvi, da bi odločba sploh imela pravni učinek. Tožnik se z odločbo z dne 16. 4. 2014 ni mogel seznaniti šele tekom sodnega postopka, saj mu je bila vročena dne 18. 4. 2014. Tožnik je sodišču to odločbo predložil sam s pripravljalno vlogo z dne 24. 6. 2014. Četudi bi se štelo, da je bila odločba vročena tastu, je bil z njo seznanjen že pred sodnim postopkom in bi jo moral izpodbijati pred zdravstveno komisijo. Sodišče tudi sicer nima znanja grafologa, da bi samo primerjalo podpise. Tožnik bi moral zahtevati, da se mu pravilno vroči. Sodišče bi moralo tožbo v tem delu zavreči in ustrezno odločiti o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu, to je 3. alineji I. točke izreka, 1. alineji II. točke izreka glede obdobja od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in 2. alineji II. točke izreka glede obdobja od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 ter IV. točki izreka,(1) v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ni namreč razčiščeno, ali so za izpodbijanje odločitve toženca, da je tožnik od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 za delo nezmožen zaradi bolezni v polovičnem delovnem času, in ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času, sploh izpolnjene procesne predpostavke. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik za delo v spornem obdobju nezmožen v polnem delovnem času, najmanj preuranjena.

5. V obravnavani zadevi se spor nanaša na začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni v polnem delovnem času. S tožbo, vloženo dne 9. 1. 2014, je tožnik delno izpodbijal dokončno odločbo toženca z dne 16. 12. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 21. 11. 2013(2) in uveljavljal, da je od 23. 11. 2013 do 15. 1. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v polnem delovnem času. Z več razširitvami tožbe je nato delno izpodbijal naknadno izdane odločbe toženca o začasni nezmožnosti za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno v določenih obdobjih in uveljavljal, da je v vseh spornih obdobji, pa tudi še po zaključku bolniškega staleža s strani toženca nezmožen za delo zaradi bolezni za poln delovni čas. V zvezi s tem je v pritožbenem postopku sporno le, ali so za izpodbijanje odločitve toženca, da je tožnik od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 za delo nezmožen zaradi bolezni v polovičnem delovnem času, in ugotavljanje polnega bolniškega staleža v tem obdobju, sploh izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.

6. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta, ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno (2. odstavek 63. člena ZDSS-1). Pomeni, da je tožbo dopustno vložiti le, če je predhodno izčrpano pravno varstvo v predsodnem upravnem postopku. Povedano drugače, izčrpanost varstva pravic v predsodnem upravnem postopku predstavlja procesno predpostavko za dopustnost socialnega spora in vsebinsko obravnavanje zadeve. Hkrati je kot procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnem sporu določena tudi pravočasnost vložene tožbe. Skladno s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. V kolikor niso izpolnjene procesne predpostavke, pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve niso izpolnjeni. Če pritožba zoper prvostopenjsko odločbo toženca ni vložena (ali je bila vložena prepozno), postane dokončna(3) in pravnomočna.(4) Pravnomočna pa postane tudi drugostopenjska oziroma dokončna odločba, če tožba ni vložena oziroma ni vložena pravočasno. V obeh primerih se zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk tožba zavrže (75. člen ZDSS-1 oziroma 2. odstavek 274. člena ZPP).

7. Z odločbo z dne 26. 3. 2014 je imenovani zdravnik odločil, da je tožnik od 22. 3. do 18. 4. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Takšna odločitev je bila potrjena z dokončno odločbo z dne 25. 4. 2014, s katero je zdravstvena komisija zavrnila tožnikovo pritožbo. Dne 16. 4. 2014 je imenovani zdravnik izdal odločbo, s katero je delno nadomestil predhodno odločitev in odločil, da je tožnik od 24. 3. do 7. 4. 2014 nezmožen za delo zaradi bolezni (v polnem delovnem času), od 8. 4. do 30. 4. 2014 pa nezmožen za delo zaradi bolezni v skrajšanem 4 urnem delovnem času. S spremembo tožbe dne 24. 6. 2014 je tožnik razširil tožbeni zahtevek tako, da je med drugim delno izpodbijal tudi odločbo imenovanega zdravnika, torej prvostopenjsko odločbo z dne 26. 3. 2014 in prav tako odločbo imenovanega zdravnika oziroma prvostopenjsko odločbo z dne 16. 4. 2014 in uveljavljal bolniški stalež za poln delovni čas. V zvezi s tem je na naroku za glavno obravnavo 7. 7. 2014(5) zatrjeval, da se je z dokončno odločbo z dne 25. 4. 2014 seznanil šele 1. 7. 2014,(6) ko je prejel drugo pripravljalno vlogo toženca, in ugotovil, da je vročilnico podpisala tašča, saj je bil sam na dopustu. Naknadno je na naroku za glavno obravnavo 20. 1. 2016 navajal, da je vročilnico za odločbo z dne 25. 4. 2014 podpisala tašča, vročilnico za odločbo z dne 16. 3. 2014 pa tast, ker je bil sam na zdraviliškem zdravljenju.(7) Sodišče prve stopnje je na podlagi teh navedb, kljub izrecnemu nasprotovanju toženca, da iz vročilnic izhaja, da je bila odločba z dne 25. 4. 2014 tožniku vročena 29. 4. 2014, odločba z dne 16. 4. 2014 pa 18. 4. 2014, in s primerjavo podpisov na vročilnicah in pritožbah, vloženih v predsodnem postopku, ugotovilo, da odločbi tožniku takrat nista bili vročeni, temveč se je z njima seznanil šele tekom sodnega postopka. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje pa je najmanj preuranjena, saj je dejansko stanje v zvezi z vročitvijo spornih odločb ostalo povsem nerazčiščeno. Pritožba namreč utemeljeno vztraja, da iz vročilnic izhaja, da je bila odločba z dne 25. 4. 2014 tožniku vročena 29. 4. 2014, odločba z dne 16. 4. 2014 pa 18. 4. 2014.(8)

8. Odločbe, izdane v predsodnem upravnem postopku, se morajo na podlagi 87. člena ZUP vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjene. O vročitvi je treba po 2. odstavku 87. člena ZUP obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico. Po 97. členu ZUP vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Vročilnica iz 2. odstavka 87. člena ZUP ima v socialnem sporu naravo javne listine iz 224. člena ZPP. Kot takšna dokazuje, da je bilo pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno, dovoljeno pa je dokazovati nasprotno. Vendar zgolj z zatrjevanjem, da pisanje oziroma sporni odločbi nista bili vročeni naslovniku, torej tožniku, in le na podlagi laične primerjave podpisov, saj sodišče nima strokovnega znanja grafologa, ter ob pomanjkanju dokazov o zatrjevani odsotnosti tožnika, vročilnice ni mogoče ovreči. Tožnik, na katerem je bilo dokazno breme, v potrditev navedb, da sta zaradi njegove odsotnosti sporni vročilnici podpisala tast oziroma tašča, ni podal nobenega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je zato najmanj preuranjeno zaključilo, da odločbi z dne 25. 4. 2014 in z dne 16. 4. 2014 nista bili vročeni tožniku dne 29. 4. 2014 in 18. 4. 2014, in nadalje sprejelo tudi zmoten oziroma preuranjen zaključek, da se je z njima seznanil šele tekom sodnega postopka. Pritožba namreč pravilno opozarja tudi na to, da je prvostopenjsko odločbo z dne 16. 4. 2014 predložil tožnik sam s pripravljalno vlogo oziroma spremembo tožbe z dne 24. 6. 2014(9) in je ni izpodbijal pred zdravstveno komisijo. Če se zgodi pri vročitvi pomota, se na podlagi 1. odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. V primeru pomote je torej potrebno ugotoviti, kdaj je bilo naslovniku pisanje dejansko izročeno. Od tedaj dalje teče tudi rok za vložitev pritožbe oziroma tožbe.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe, ki se na podlagi določbe 355. člena ZPP v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V dopolnjenem dokaznem postopku bo moralo ugotoviti, ali sta bili tožniku odločbi z dne 29. 4. 2014 in 16. 4. 2014 pravilno vročeni dne 29. 4. 2014 in 18. 4. 2014. V ta namen bo moralo tožnika na podlagi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP(10) pozvati, naj za svoje trditve, da vročilnic za navedeni odločbi ni podpisal sam, temveč zaradi njegove odsotnosti tašča oziroma tast, predlaga izvedbo ustreznih dokazov. V kolikor bo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik ni podpisal spornih vročilnic, in torej vročitvi odločb 29. 4. 2014 in 18. 4. 2014 nista bili pravilni, bo moralo ugotoviti tudi, kdaj je tožnik obe odločbi dejansko dobil. Od takrat dalje namreč teče rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo z dne 25. 4. 2014 in rok za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 16. 4. 2014. Šele ko bo sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje skladno z navodili pritožbenega sodišča, bo lahko presodilo, ali so za delno izpodbijanje navedenih odločb in uveljavljanje bolniškega staleža od 22. 3. 2014 do 23. 3. 2014 in od 8. 4. 2014 do 30. 4. 2014 izpolnjene procesne predpostavke. Le v primeru, da so le-te izpolnjene, bo o uveljavljanem polnem bolniškem staležu lahko odločalo tudi po vsebini.

(1) V preostalem je odločitev sodišča prve stopnje že postala pravnomočna in ni predmet presoje pritožbenega sodišča. (2) Odločeno je bilo, da je tožnik od 23. 11. 2013 do 15. 1. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno.

(3) Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je po 1. odstavku 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) dokončna.

(4) Po 225. členu ZUP postane odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice, oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, pravnomočna.

(5) Zapisnik z naroka v spisu na list. številki 25. (6) Tožbenega zahtevka, ki bi bi skladen z 81. členom ZDSS-1, tožnik niti ni postavil. (7) Zapisnik z naroka na list. številki 71. (8) V spisu na prilogah B/1 in B/3. (9) V upravnem spisu na prilogi A/71. (10) Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.