Jedro

Upravni organ je zakonito presodil, da pomeni ugotovitev obsega, vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja tudi njegovo pridobitev v last in posest, saj se s to sodbo vzpostavila njena lastninska oz. solastniška pravica na vseh navedenih nepremičninah in premičninah. S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga - lahko ga proda, podari, zahteva razdružitev ali uveljavlja druga (so)lastniška upravičenja. Zato so nasprotni tožbeni ugovori (da nad svojo polovico deleža premoženja še ni dobila razpolagalne pravice) neutemeljeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da je dolžna tožnica Republiki Sloveniji povrniti 5.985,82 EUR iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici (upravičenki) na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 645/2008-2 z dne 26. 8. 2008 dodeljena BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravne svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi v obsegu oprostitve plačila sodne takse za tožbo in sodbo v navedenem postopku. Za izvedbo pravne pomoči ji je bila določena odvetnica A.A. Dodeljena BPP se je nanašala na postopek ugotovitve skupnega premoženja, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. II P 974/2008. V predmetnem postopku je bila dne 22. 2. 2011 izdana sodba, s katero je sodišče ugotovilo, da je v času razpada ekonomske skupnosti med pravdnima strankama v skupno premoženje spadalo: parc. št. 620/76, vl. št. ..., na kateri je zgrajena v celoti opremljena stanovanjska hiša, v skupni vrednosti 100.000,00 EUR, tovornjak Ford Transit v vrednosti 8.345,00 EUR in delovni stroji v vrednosti 10.400,00 EUR ter da je na navedenem premoženju delež upravičenke do ½. Navedeno pomeni, da je upravičenka na podlagi sodbe, ki je v tem delu postala pravnomočna dne 22. 4. 2011, pridobila premoženje v vrednosti 59.372,50 EUR (½ delež od skupnega premoženja v vrednosti 118.745,00 EUR) v izključno last in z možnostjo prostega razpolaganja. Zato je treba navedeno premoženje upoštevati kot premoženje v smislu 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Glede na to, da je delno uspela v postopku in je pridobila premoženje v višji vrednosti, kot znaša vrednost izplačila iz sredstev za BPP, nasprotna stranka pa ji ni dolžna povrniti stroškov postopka, je upravičenka v skladu z določilom 48. člena ZBPP dolžna povrniti celoten znesek, izplačan iz naslova BPP, ki obsega odvetnici izplačane stroške v višini 5.985,82 EUR.

Tožnica v tožbi navaja, da je sklepanje, po katerem je pridobila sporno premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja napačno, saj na podlagi navedene sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru ni pridobila premoženja v izključno last in tudi nima možnosti prostega razpolaganja z njim. V sodnem postopku je bilo le ugotovljeno, kaj spada v skupno premoženje bivših zakoncev. V svojo izključno last bo predmetno premoženje pridobila šele po zaključku postopka razdelitve skupnega premoženja. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijani sklep, tožena stranka pa ji je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je na spornih stvareh s predmetno sodbo nastala solastnina (72. člen Stvarno pravnega zakonika – SPZ), s katero lahko tožnica prosto razpolaga brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ). Tega prej ni mogla, saj ni bil določen niti obseg, niti delež skupne lastnine. Upravičenja solastnika so smiselno enaka upravičenjem izključnega lastnika, razlika je le v tem, da se izvršujejo v omejenem obsegu, ki ustreza idealnemu deležu. Ocenjuje, da je Organ za BPP pravilno uporabil določbe 48. člena ZBPP.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 48. členu ZBPP določeno, da je dolžan upravičenec do BPP, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Iz citiranih določb 48. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek BPP vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil. Izjema od te dolžnosti vrnitve je določena le v citiranem drugem odstavku 48. člena ZBPP, torej v primeru, če je upravičenec dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki ga je bil dolžan preživljati. Ker nobena od teh dveh navedenih okoliščin v zadevi ni podana, torej obstaja tožničina dolžnost do povrnitve stroškov postopka vse do vrednosti premoženja, ki ga je v postopku pridobila.

Okrožno sodišča v Mariboru je v pravdni zadevi, v zvezi s katero je tožnica prejela BPP, s sodbo št. II P 974/2008 z dne 22. 2. 2011 razsodilo, da je v času razpada ekonomske skupnosti med pravdnima strankama (tožnico in njenim bivšim partnerjem) v skupno premoženje pravdnih strank spadala parcela št. 620/76 k. o. ..., ki je skupaj s stanovanjsko hišo vredna 100.000,00 EUR, tovornjak Ford Transit v vrednosti 8.345,00 EUR in delovni stroji in orodja za opravljanje gradbene dejavnosti v vrednosti 10.400,00 EUR in da je na tem premoženju tožničin lastniški delež do ½. Pravdni stranki sami krijeta stroške postopka.

Po presoji sodišča je upravni organ zakonito presodil, da pomeni navedena ugotovitev obsega, vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja tudi njegovo pridobitev v last in posest, saj se s to sodbo vzpostavila njena lastninska oz. solastniška pravica na vseh navedenih nepremičninah in premičninah do ½. S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga - lahko ga proda, podari, zahteva razdružitev ali uveljavlja druga (so)lastniška upravičenja. Zato so nasprotni tožbeni ugovori (da nad svojo polovico deleža premoženja še ni dobila razpolagalne pravice) neutemeljeni. Prav tako je (v tem smislu) neutemeljen tožbeni ugovor, po katerem bo predmetno premoženje pridobila v izključno last šele po zaključku postopka njegove razdelitve. Čeprav premoženja res ni dobila v izključno last (da bi bila lastnica do celote), ampak v idealnem deležu, pa lahko s svojim lastniškim deležem prosto razpolaga.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnica v upravnem sporu ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje stroške postopka.