Jedro

Pri izvršbi na denarno terjatev je način prenosa terjatve določen s sklepom izvršilnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 4.302,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 434,79 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Toženkino ravnanje pri realizaciji izvršbe označuje za protipravno. Opozarja na dejstvo, da ima tožnik pravnomočno ugotovljeno terjatev do dolžnika M. A. v višini 4.000,00 EUR z obrestmi. Zaradi izterjave te terjatve je tožnik v izvršilnem postopku I 80/2011 posegel na terjatev M. A. do P. A. C. v višini 8.000,00 EUR oz. na njen še neplačan del v višini 6.700,00 EUR. Izdana sta bila sklep o izvršbi z dne 18.11.2011, s katerim je bil opravljen rubež terjatve (tožnik – upnik je na zarubljeni terjatvi pridobil zastavno pravico) in sklep z dne 24.1.2013, s katerim je bila zarubljena terjatev do višine tožnikove terjatve prenesena na tožnika. Tožena stranka je bila o tem prenosu obveščena s strani tožnika in P. A. C., ki bi o tem tudi izpovedala, če bi bila zaslišana. Za nebistveno označuje, da tožena stranka sklepa o prenosu terjatve ni prejela neposredno od sodišča. Bistveno je, da je bila s sklepoma, izdanima v postopku I 80/2012, seznanjena. Toženka, ki je realizirala sklep o izvršbi I 22/2012, s katerim se je izterjevala zarubljena terjatev, bi A. C. odtegnjena denarna sredstva – zaradi prenosa izterjevane terjatve – morala nakazovati tožniku. Ravnala je napačno, ker pri realizaciji izvršbe I 22/2012 sklepa o prenosu izterjevane terjatve na tožnika ni upoštevala. V izvršilnem postopku I 80/2012 je bilo tožniku (upniku) odmerjenih 126,24 EUR in 175,86 EUR stroškov. Toženkino ravnanje označuje za protipravno in nedopustno. Zaradi njenega ravnanja je tožnik oškodovan, ker njegov dolžnik drugega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči, nima. Ker A. C. ni bila zaslišana, je bila tožniku kršena pravica do enakopravnega obravnavanja in okrnjena možnost dokazovanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je zaradi izterjave svoje terjatve v višini 4.000,00 EUR s pripadki v izvršilnem postopku I 80/2011 posegel na terjatev svojega dolžnika M. A. do P. A. C. 5. Izvršba na denarno terjatev se opravi z rubežem in prenosom terjatve (104. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). S sklepom o izvršbi I 80/2011 z dne 18.11.2011 je bil opravljen rubež terjatve. Dolžnici P. A. C. je sodišče prepovedalo, da obveznost (do višine tožnikove terjatve) izpolni M. A. (107. čl. ZIZ). Sklep omenja tudi prenos terjatve (114. in 115. čl. ZIZ), vendar se v njem ne navaja, kako se prenos izvrši. Z navedenim sklepom o izvršbi toženi stranki, ki je delodajalec A. C., ni bila naložena kakršnakoli obveznost. 6. S sklepom I 80/2011 z dne 24.1.2013 je odločeno, da se izvede prenos zarubljene terjatve tako, da se denarna sredstva nakažejo na račun upnikovega (tožnikovega) pooblaščenca. Nobenih drugih podatkov o načinu prenosa terjatve sklep ne vsebuje. Tudi v tem sklepu ni navedeno, da bi (poleg dolžnikove dolžnice P. A. C.) kakršnokoli obveznost imela tožena stranka (delodajalec A. C.). Tudi v tem sklepu se tožena stranka ne omenja.

7. Ker torej toženi stranki v zvezi z realizacijo izvršbe, ki jo je zaradi izterjave svoje terjatve vodil tožnik (I 80/2011), ni bila naložena kakršnakoli obveznost, je neutemeljen pritožnikov očitek, da je ravnala protipravno. Protipravno bi ravnala, če bi ji bilo s sklepom sodišča odrejeno, da denarna sredstva, ki jih je svoji delavki P. A. C. rubila(1), nakazuje tožniku. Ker sklep s tako obveznostjo ni bil izdan, tožena stranka v zvezi z izterjavo tožnikove terjatve ni imela obveznosti.

8. Iz izvršilnega spisa I 80/2011 je razvidno, da niti sklep z dne 18.11.2011 niti sklep z dne 24.1.2013 toženi stranki nista bila vročena (oba sta bila vročena upniku – tožniku, dolžniku – M. A. in dolžnikovi dolžnici – P. A. C.). Ni mogoče soglašati s tožnikom (pritožnikom), da je toženkina obveznost nastala že s tem, da jo je on s predložitvijo zgoraj navedenih sklepov seznanil, da je z rubežem pridobil zastavno pravico na terjatvi, ki jo je kot dolžničin dolžnik realizirala. Tožena stranka bi bila pri izterjavi tožnikove terjatve dolžna sodelovati samo, če bi ji sodišče z odločbo naložilo obveznost, da izvršbo, ki jo je realizirala (I 22/2012), realizira tako, da delavki zarubljena sredstva nakazuje tožniku. Če bi bil tak sklep izdan, bi bil toženi stranki tudi vročen. Dokazovanje, da je oziroma s čem je priča P. A. C. seznanjala svojega delodajalca, zato ni potrebno.

9. Kakršnihkoli obveznosti pri realizaciji tožnikove izvršbe (I 80/2011) torej tožena stranka ni imela. Očitek, da je ravnala protipravno, zato ni utemeljen. Ker je delikt (protipravnost ravnanja) pogoj za obstoj odškodninske odgovornosti, je tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnjen.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

Op. št. (1): Kot dolžnikov dolžnik je z rubežem plače realizirala izvršbo upnika M. A. zoper P. A. C. zaradi plačila denarne terjatve (opr. št. I 22/2012).