Jedro

Sodišče je pravilno štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (2. odstavek 28. člena ZDSS-1), saj se ni udeležila poravnalnega naroka oz. naroka za glano obravnao, čeprav je bila na narok pravilno vabljena in opozorjena na posledice izostanka. Čeprav je pooblaščenec tožeče stranke sodišče prosil za preložitev naroka zaradi izobraževanja v tujini, o tem ni predložil nobenega dokaza, zato ni izkazal upravičenega razloga za izostanek z naroka po 5. odstavku 28. člena ZDSS-1.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. tč.

izreka delno spremeni, tako da se znesek stroškov, ki jih je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki, zniža na znesek

89.534,00 SIT (namesto zneska 126.565,00 SIT).

2. V preostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v znesku 1.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2005 do plačila.

4. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

5. Revizija se ne dopusti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izreka izpodbijanega sklepa postopek v predmetnem individualnem delovnem sporu ustavilo, v 2. tč. izreka pa je naložilo tožniku, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 126.565,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 8 dneh in po izvršbo.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec tožnika zaprosil za preložitev poravnalnega naroka z dne 8.7.2005, saj je bil takrat na študijskem dopustu. Predlog za preklic in preložitev je bil sodišču posredovan dovolj zgodaj, zato bi mu moralo sodišče slediti oz. se do njega vsaj opredeliti. Pravna teorija ob opravičljivih razlogih za preložitev naroka ne zahteva strogega dokaza.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev (razen v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških).

Ob upoštevanju določbe 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je štelo, da je tožnik umaknil tožbo in posledično postopek ustavilo, saj je iz spisovnih podatkov razvidno, da na poravnalni narok, ki je bil razpisan za dan 8.7.2005, nista pristopila niti tožnik niti njegov pooblaščenec, čeprav sta bila na ta narok pravilno vabljena. 5. odst. 28. čl. ZDSS-1 sicer določa, da se med drugim tudi določba 2. odst. 28. čl. ZDSS-1 ne uporablja, če stranka izkaže upravičene razloge za izostanek oz. če iz splošno znanih okoliščin izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Tožnikov pooblaščenec je v vlogi z dne 3.6.2005, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 7.6.2005, prosil za preložitev naroka, razpisanega za dan 8.7.2005 ob 12.00 uri, ker naj bi bil pooblaščenec do začetka septembra 2005 na strokovnem izobraževanju v tujini, tožnik pa ni prava vešča stranka in sam ne bi mogel učinkovito zastopati svojih interesov. Ker tej vlogi tožnikov pooblaščenec ni priložil dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je njegov izostanek z naroka 8.7.2005 upravičen in ker tudi ni bilo splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožnik oz. njegov pooblaščenec iz upravičenih razlogov nista mogla priti na narok, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da bi ga moralo sodišče o odločitvi v zvezi s predlogom za preložitev razpisanega naroka obvestiti, saj ZPP takšnega ravnanja sodišču prve stopnje ne nalaga.

Sodišče prve stopnje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti toženi stranki. Glede na to je pritožbeno sodišče v odločitev o pravdnih stroških sodišča prve stopnje poseglo tako, da je te stroške znižalo od 125.565,00 SIT na 89.534,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki priznalo stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 18.5.2005 v višini 300 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS št. 67/2003 in nadalj.) namesto 225 točk (tar. št. 15/2 OT), za zastopanje na poravnalnem naroku 300 točk namesto 150 točk po OT (tar. št. 15/3 b OT) in za končno poročilo stranki 50 točk po OT, čeprav je nagrada za to opravilo že vključena v nagrado za zastopanje. Pritožbeno sodišče je tako toženi stranki od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo pripravljalnih vlog z dne 18.5.2005 in 1.7.2005 2 x 225 točk (tar. št. 15/2 OT), za zastopanje na poravnalnem naroku dne

8.7.2005 150 točk (tar. št. 15/3 b OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred prvostopenjskim sodiščem (110,00 SIT) in 2 % materialnih stroškov znaša 67.320,00 SIT, ob upoštevanju 20 % DDV ter stroškov fotokopiranja 1.150,00 SIT, in sodne takse za odgovor na tožbo (7.600,00 SIT) pa 89.534,00 SIT.

Z ozirom na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika v tem delu ugodilo ter odločitev o stroških znižalo tako, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku

89.534,00 SIT (namesto 126.565,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje do plačila (3. tč. 365. čl. ZPP). V preostalem je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. in 2. odst. 165. čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo uspel do 8 %, mu je dolžna tožena stranka povrniti del njegovih pritožbenih stroškov.

Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 150 točk po OT ter jih ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (110,00 SIT) in z ozirom na ugotovljeni uspeh tožnika v pritožbenem postopku (8 %) odmerilo na 1.320,00 SIT. Te pritožbene stroške je dolžna tožena stranka tožniku povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2005 do plačila. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo priglašenih pritožbenih stroškov za konferenco s stranko 50 točk ter za poročilo stranki 50 točk, ker so ti stroški že vključeni v priznano nagrado za sestavo pritožbe. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Ker glavnični deli denarnih terjatev tožnika, ki jih vtožuje v tem individualnem delovnem sporu ne presegajo revizijskega minimuma (2. odst. 367. čl. ZPP), je bilo potrebno v skladu z 5. tč. 31. čl. ZDSS-1 in 32. čl. ZDSS-1 odločati tudi o tem, ali se revizija dopusti. V skladu s 1. odst. 32. čl. ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, da revizije ne dopusti.