Jedro

Napačno je stališče toženke, da je za prenos lastninske pravice na vozilu v skladu z ZMV-1 potrebna tudi sprememba lastništva v javnopravnih evidencah. Glede na navedeno bi morala toženka ob (pri)tožnikovi trditvi, da ni (več) lastnik spornega vozila, ugotoviti, ali je do prenosa lastninske pravice v skladu s pravili stvarnega prava res prišlo in dajatev naložiti v plačilo pravemu lastniku.

Izrek

I.Predlog za združitev postopkov se zavrne.

II.Tožbi se ugodi. Plačilni nalog Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 42304-69389/2021/2 z dne 11. 11. 2021 se odpravi se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.V zadevi je sporno, ali je tožnik zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo.

2.Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je tožniku izdala upravni akt, to je plačilni nalog, in mu z njim v plačilo naložila plačilo dajatve za odjavljeno vozilo, kategorije M1 - osebno avtomobil znamke Nissan, številka šasije ..., v višini 25,00 EUR. Iz obrazložitve izhajajo zakonska podlaga za odmero takse, ugotovitev, da iz evidence registriranih vozil pri ministrstvu, pristojnemu za promet, izhaja, da je tožnik lastnik odjavljenega vozila in podatki, na katerih temelji višina odmerjene takse.

3.Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. Prvostopenjski organ je na podlagi uradne evidence registriranih vozil ugotovil, da je tožnik 6. 11. 2018 odjavil svoje vozilo iz prometa, zato je nastala obveznost plačila dajatve. Ta preneha le v primerih, ki jih zakon taksativno našteva. Sklicuje se tudi na določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV-1), po kateri je lastnik vozila oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil. Zgolj sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo je tožnik priložil k pritožbi, ne zadošča za prenos lastninske pravice, temveč je potrebna tudi sprememba lastništva v javnopravnih evidencah. Upravni organ je namreč pri odločanju vezan na podatke, ki izhajajo iz javne evidence. Ko bo novi lastnik evidentiran v navedeni evidenci, bo v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o dajatvah za motorna vozila (v nadaljevanju ZDajMV) postal zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo.

4.Tožnik v tožbi (enako kot že predhodno v pritožbi) trdi, da ni zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo. Navaja, da je vozilo prodal A. A., s katerim je 29. 12. 2018 sklenil kupoprodajno pogodbo. Istega dne je kupcu izročil vozilo v posest, s čimer je lastninsko pravico na vozilu prenesel nanj. Nasprotuje toženkinemu stališču, da je za spremembo lastništva na motornem vozilu potrebna sprememba v javnopravnih evidencah in se pri tem sklicuje na 60. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Tožnik še pojasni, da mu ni znano, zakaj kupec ni uredil prenosa lastništva. Nikakor pa on sam ne more trpeti negativnih posledic neravnanja druge osebe. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in sámo odloči v zadevi tako, da odpravi izpodbijani plačilni nalog in ustavi postopek. Podredno pa predlaga, naj sodišče plačilni nalog odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi vrnitev stroškov upravnega in sodnega postopka.

5.Toženka je sodišču poslala upravni spis in v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločitvi.

6.Tožnik je sodišču poslal vlogo, v kateri je pojasnil, da dejansko stanje ni sporno, ampak se jedro spora nanaša na razlago materialnega prava. Zato se je odpovedal pravici do glavne obravnave in sodišču predlagal, naj odloči na podlagi pisnih vlog. Po pozivu sodišča se je tudi toženka odpovedala glavni obravnavi, zato je sodišče na podlagi 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave, torej na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank.

K I. točki izreka

7.Tožnik je sodišču predlagal združitev konkretnega postopka z zadevo, vodeno pod opr. št. III U 22/2023, ker se obe tožbi nanašata na odmero dajatve za isto odjavljeno vozilo ter gre v obeh zadevah za isto materialnopravno vprašanje.

8.Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 lahko sodišče s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu.

9.Predmet obeh postopkov je dejansko isti, vendar je bila obravnavana zadeva na podlagi odredbe predsednice sodišča Su 317/2025-12 z dne 3. 9. 2025 zaradi časovno enakomernejšega obravnavanja z zunanjega oddelka v Novi Gorici predodeljena na sedež sodišča v Ljubljani. Ker je združitev postopkov prvenstveno institut procesne ekonomije, ki sodišču omogoča (ne gre za obveznost, na kar kaže beseda "lahko" v zgoraj citirani zakonski določbi) skupno obravnavanje več zadev, je sodišče upoštevaje navedeno tožnikov predlog zavrnilo. Združitev zadev namreč glede na nastalo situacijo, ko o eni tožbi odloča sodnik na sedežu sodišča, o drugi pa sodnik na zunanjem oddelku, ne bi bila smotrna in ne bi prispevala k hitrejšemu odločanju ter s tem k učinkovite(jše)mu sodnemu varstvu.

K II. točki izreka

10.Tožba je utemeljena.

11.Dajatev za odjavljeno vozilo je opredeljena v določbah tretjega poglavja ZDajMV. Iz prvega in drugega odstavka 14. člena ZDajMV izhaja, da se dajatev plačuje za vozila kategorij M1, N1 in L2e. Obveznost plačila prvič nastane po preteku dveh let od odjave vozila in nato vsako leto na datum odjave vozila. Plačuje se deset let od zadnje odjave vozila.

12.Zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo je lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) odjavljenega motornega vozila s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Če je lastnik vozila mladoletna oziroma poslovno nesposobna oseba, je zavezanec za plačilo njen zakoniti zastopnik, na katerega je bilo vozilo registrirano. Če je vozilo v lasti več oseb, je zavezanec za plačilo oseba, ki je kot lastnik navedena v evidenci registriranih vozil. Pri dedovanju je zavezanec za plačilo zapadlih dajatev dedič, ki vozilo podeduje (drugi odstavek 2. člena ZDajMV). Če lastnik odjavljenega vozila prenese lastništvo na drugo osebo, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, novi lastnik postane zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo v istih rokih kot prejšnji (drugi odstavek 16. člena ZDajMV).

13.Kdo je lastnik vozila, je določeno v ZMV-1. V 11. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 je določeno, da je lastnik vozila oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil. ZMV-1 nadalje v tretjem odstavku 32. člena lastnikom vozil nalaga dolžnost prijaviti vsako spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) v 15 dneh registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik vozila oziroma oseba iz šestega odstavka tega člena priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. V sedmem odstavku istega člena je opustitev javljanja spremembe podatkov v prometnem dovoljenju določena kot prekršek, za katerega je predvidena globa.

14.V zadevi ni sporno, da je tožnik 6. 11. 2018 vozilo s št. šasije ... odjavil iz prometa. Prav tako ni sporno, da je bil na dan izdaje izpodbijanega plačilnega naloga vpisan v register motornih vozil kot njegov lastnik. Vendar pa trdi, da je lastništvo vozila pred izdajo plačilnega naloga prenesel na drugo osebo. Bistveno tožbeno stališče je, da je tožnik s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (zavezovalni pravni posel) in izročitvijo motornega vozila v posest kupcu (razpolagalni pravni posel) po pravilih stvarnega prava prenesel lastninsko pravico na kupca. Zato ni več zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo, ne glede na to, da je še naprej ostal vpisan v register motornih vozil kot lastnik. Lastninska pravica na premičninah je namreč neodvisna od evidenc, ki jih vodi upravni organ, vpis lastnika v register motornih vozil ima zgolj deklaratorni oziroma publicitetni učinek. Nasprotno toženka stoji na stališču, da sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla ne zadošča za prenos lastninske pravice na vozilu, temveč je v skladu z ZMV-1 potrebna tudi sprememba lastništva v javnopravnih evidencah.

15.Sodna praksa glede navedenega vprašanja je jasna; skladno s prvim odstavkom 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. Lastnik premične stvari (konkretno osebnega vozila) je tisti, ki mu je bila stvar z razpolagalnim pravnim poslom izročena v posest, ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco motornih vozil.

Vpis v uradno evidenco motornih vozil tako ni eden od pogojev, ki jih za pridobitev lastninske pravice na premičnini zahteva SPZ, kot zmotno meni toženka. Povedano drugače, lastnik vozila je na tisti, ki mu je bilo vozilo z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco.

16.Navedeno stališče mora upoštevati tudi upravni organ pri odmeri dajatve za odjavljeno vozilo in ne more odločiti zgolj na podlagi podatkov iz uradne evidence, če zavezanec tam navedenim podatkom konkretizirano ugovarja. V obravnavani zadevi sicer drži, da tožnik spremembe lastništva vozila ni javil, prav tako ne kupec. Po presoji sodišča je edina pravna posledica, ki iz tega lahko sledi, prekrškovne narave (sedmi odstavek 32. člen ZMV-1), ne more pa upravni organ šteti, da na področju upravnega prava obstojijo posebna pravila glede prenosa lastninske pravice, saj kaj takega ne izhaja ne iz ZDajMV ne iz ZMV‑1.

17.To pomeni, da je napačno stališče toženke, da je za prenos lastninske pravice na vozilu v skladu z ZMV-1 potrebna tudi sprememba lastništva v javnopravnih evidencah. Glede na navedeno bi torej morala toženka ob (pri)tožnikovi trditvi, da ni (več) lastnik spornega vozila, ugotoviti, ali je do prenosa lastninske pravice v skladu s pravili stvarnega prava res prišlo in dajatev naložiti v plačilo pravemu lastniku.

18.Glede na obrazloženo je upravni organ napačno uporabil materialno pravo, v posledici česar je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani plačilni nalog odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V njem bo moral organ upoštevaje materialnopravno stališče iz te sodbe (sedanji peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti dokazni postopek ter po ugotovitvi, kdo je lastnik vozila, ponovno odločiti v zadevi.

19.Ker dejansko stanje (kdo je lastnik vozila) ni bilo popolno ugotovljeno, sodišče nima podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), kot je predlagal tožnik. Podatki v spisu namreč ne dajejo podlage za tako odločanje, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe in sklepa.

K III. točki izreka

20.Ker je tožnik s tožbo uspel, je upravičen do vrnitve stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Ker je bilo o tožbi odločeno brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), zvišani za DDV po 22 % stopnji, skupaj torej 347,40 EUR. Tako odmerjene stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

21.Plačana sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

22.Glede stroškov upravnega postopka, katerih vrnitev je prav tako zahteval tožnik, sodišče pojasnjuje, da je po odpravi izpodbijanega akta zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je stroškovni zahtevek akcesorne narave in je torej vezan na konkreten postopek, se lahko obravnava in o njem odloči le v tistem postopku, v katerem so stroški nastali. Zato bo o teh stroških odločal prvostopenjski organ v ponovljenem postopku.

-------------------------------

1Tako Višje sodišče v Ljubljani v sodbi I Cp 2058/2014 z dne 17. 9. 2014. Enako Vrhovno sodišče v sodbi III Ips 25/2009 z dne 28. 2. 2012, ki v 15. točki obrazložitve izrecno zapiše, da se lastninsko pravico na vozilu kot premičnini na podlagi prodajne pogodbe pridobi z izročitvijo stvari (40. in 60. člen SPZ), ne pa šele z vpisom pridobitelja lastninske pravice v prometno dovoljenje.

2Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3022/2013 z dne 15. 1. 2014.

Zveza:

Zakon o dajatvah za motorna vozila (2017) - ZDajMV - člen 16, 16/2 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 60, 60/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.