Jedro

Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti: točenje pijač in priprava ter strežba hitro pripravljene hrane (pečenih rib s prilogo), kot delo na črno. Prvostopenjski organ je tudi odločil, da prepoved velja naslednji dan po prejemu odločbe ter da morebitna pritožba ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi prvostopni organ svojo odločitev utemeljuje na določbi 13. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC, Uradni list RS, št. 12/07) ter inšpekcijskih ugotovitev pri nadzoru, ki je bil opravljen dne 24. 7. 2009. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo s svojo odločbo št. 0211-94/2009-2-KE z dne 27. 10. 2009. V obrazložitvi zavrača pritožbene navedbe v zvezi z okoliščino, da peka rib na žaru ne predstavlja dela na črno. Pojasnjuje, da vsako opravljanje dejavnosti oziroma dela, ki ga opravlja posameznik, ki ni vpisan ali priglašen, kot to določa ZPDZC ali drugi zakoni, šteje za delo na črno (5. alinea petega odstavka 3. člena ZPDZC). Kot neutemeljene je zavrnilo tudi navedbe tožnika, da je dne 24. 7. 2009 pogostil le družino, sorodnike in prijatelje, saj inšpektorja ne spadata v nobeno izmed navedenih skupin, kljub temu pa sta bila postrežena s hrano in pijačo, naročeni ribi in zapitek pa sta poravnala tožnikovi ženi, ki ju je stregla, in s tem zavrnila tudi pritožbeni očitek tožnika, da inšpektorja pečenih rib nista plačala. Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZPDZC, po katerem je opravljanje dela na črno prepovedano je zato prvostopenjski organ povsem utemeljeno izrekel inšpekcijski ukrep, predpisan v ZPDZC.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je lastnik nepremičnin v k.o. ..., kjer ima urejeno ribogojnico. Ob ribogojnici pa ima za potrebe le-te postavljeno vrtno lopo, kjer se zadržuje, si kaj skuha in če je potrebno tudi prespi. Celotno območje bi ogradil in prepovedal vstop, vendar poteka mimo služnostna pot v korist drugih lastnikov kmetijskih zemljišč. Dne 24. 7. 2009 je za svojo družino in prijatelje pripravil večerjo na prostem. Na žaru je pekel ribe iz domačega ribnika, kjer so se še nekaj časa družili in zabavali. Ker je po naravi zelo gostoljuben, tudi mimoidočim ne prepoveduje zadrževanja ob ribniku, zgodi se celo, da si kolesarji posedejo na njegove klopi in malicajo, koristijo njegove sanitarije, prosijo za vodo, v upanju, da bodo kdaj tudi kupci rib pa to trpi, saj so neugodne gospodarske razmere v katerih mu je občutno padel promet prodaje svežih rib. Osebi, za kateri se je izkazalo, da sta inšpektorja, sta prišla na njegovo dvorišče zadnja, za njima ni prišel nobeden in bi lahko ob takojšnji predstavitvi povprašala v kakšni vlogi se tam nahajajo in kaj plačajo in podobno. Sama okoliščina peke rib na žaru zanj ne predstavlja dela na črno. Prav tako ne soglaša s trditvijo inšpektorjev, da sta se tam zadrževala dve uri. Inšpektorja sta bila postrežena s svežo ribo, ki jo je zajel iz ribnika, očistil in spekel, nakar sta jo pojedla in vse skupaj je trajalo eno uro. Meni, da je bila kršena njegova zasebnost, saj sta inšpektorja vstopila v zasebne prostore, ne da bi se izkazala s službeno izkaznico in značko. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih, to pa potrjujejo tudi listine v predloženih upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi obeh odločb podala pravilne razloge za svojo odločitev. Navedla pa je tudi razloge, s katerimi je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore (pri)tožnika v upravnem postopku. Sodišče se zato v celoti sklicuje na razloge, s katerimi sta svojo odločitev utemeljila organa prve in druge stopnje in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC, Uradni list RS, št. 36/2000 s spremembami in dopolnitvami) v 5. alinei prvega odstavka 3. člena izrecno določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela tudi v primeru, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo, ki ni vpisano ali priglašeno, kot to določa ta ali drug zakon. Iz podatkov predloženih upravnih spisov izhaja, da ima tožnik v k.o. ... urejeno ribogojnico, da pa v Poslovnem registru Slovenije pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve nima vpisane gostinske dejavnosti (točenje pijač in priprava ter strežba pečenih rib s prilogo). V tožbi tudi izrecno priznava, da sta bila spornega dne (24. 7. 2009) inšpektorja postrežena s svežo ribo, zato tožbene navedbe, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno ter da je bilo s prihodom inšpektorjev poseženo v njegovo zasebnost, sodišče kot neutemeljene zavrača. Ob upoštevanju podatkov, ki izhajajo iz upravnih spisov (uradni zaznamek z dne 27.7. 2009, zapisnik z dne 24.7.2009 ter ostale listine upravnega spisa), sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve, da je tožnik opravljal dejavnost, ki je predmet prepovedi izrečene z izpodbijano odločbo. Za drugačno dokazno oceno dokazov, izvedenih v upravnem postopku, tožnik v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku ni navajal dejstev in okoliščin in zanje ni predložil dokazov. Brez pravne podlage je tudi zatrjevanje tožeče stranke, da je inšpekcijski organ posegel v njegovo privatnost in zasebnost. Po določbi prve alineje prvega odstavka 13. člena ZPDZC tržni inšpektorat nadzoruje kršitve določb tega zakona v zvezi z delom na črno (3. člen ZPDZC) in ima od posameznika pravico zahtevati vse listine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitve določb tega zakona.

Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se upravna organa v njej sklicujeta. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.