Jedro

Novi delodajalec se ob prevzemu delavcev lahko zaveže, da bo prevzetim delavcem zagotavljal najmanj enak obseg pravic kot prejšnji delodajalec in v takem primeru med pravice iz delovnega razmerja spada tudi pravica do letnega dopusta.

Ni v nasprotju z zakonom, če imajo prevzeti delavci več pravic kot ostali delavci tožene stranke, saj je potrebno upoštevati že dosežene pravice, ker se pri prevzemu šteje, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbe tožene stranke o odmeri letnega dopusta za leto 2000 z dne 1.3.2000 in odločbe komisije za varstvo pravic tožene stranke z dne 6.6.2000 o zavrnitvi ugovora zoper odločbe, ki se nanašajo na tožnice J. Č., I. P. in L. G., glede ostalih tožnic je njihov zahtevek zavrnilo. Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper 1. odst. sodbe sodišča prve stopnje - ugodilni del, je tožena stranka v odprtem pritožbenem roku vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice J. Č., I. P. in L. G. zavrne. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zahtevkom tožnic ugodilo na podlagi določbe 4. člena pogodbe o prevzemu delavcev z dne 14.10.1997, ki sta jo sklenila Javni zdravstveni zavod, Splošna bolnišnica Izola in tožena stranka. Navedeni člen pogodbe določa, da se tožena stranka zavezuje z delavkami skleniti delovno razmerje za nedoločen čas z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja v enakem obsegu in kvaliteti. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati tudi določbo 7. člena pogodbe o prevzemu, ki je določal, da se letni dopust določa skladno z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo oz. ustrezno kolektivno pogodbo dejavnosti, saj se navedena člena medsebojno dopolnjujeta. Določba 7. člena pogodbe je bila vpisana na zahtevo tožene stranke, izključno zaradi tega, da se ne bi zgodilo to, kar se je sedaj zgodilo, da je sodišče ugodilo trem delavkam za povečano število dni dopusta, kar je v nesorazmerju z vsemi ostalimi zaposlenimi na enakem delovnem mestu pri toženi stranki. Tožena stranka z navedenimi delavkami ni sklenila nikakršne pogodbe in se tudi ni zavezala, da jim bo določila delovni dopust v enakem številu dni, kot so ga imele pri prejšnjem delodajalcu. Meni, da je pritožba utemeljena. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje.

Zmotno je zavzemanje tožene stranke, da z določbo 4. člena pogodbe o prevzemu delavcev med Javnim zdravstvenim zavodom, Splošno bolnišnico Izola in toženo stranko z dne 14.10.1997 ni prevzela obveznosti, da prevzetim delavkam zagotovi letni dopust najmanj v takem trajanju, kot so ga imele pri prejšnjem delodajalcu. Določba je namreč jasna in med pravice delavca spadajo tudi pravice do letnega dopusta, kot je to določeno v 31. in 32. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90) in 56. do 60. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 in naslednji). Določba 7. člena pogodbe o prevzemu ni v nasprotju z določbo 4. člena pogodbe o prevzemu oz. ne pomeni, da so prevzete delavke upravičene do odmere letnega dopusta samo do višine, določene v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo oz. ustrezni kolektivni pogodbi dejavnosti tožene stranke. Po določbi 15. člena ZTPDR je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo pod pogoji in v primerih določenih s splošnim aktom. Tožena stranka je upoštevala posebne določbe o prevzemu delavcem, ki jih je vsebovala tudi Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94, 19/96) v 20. členu. Navedene določbe ne določajo, da mora prevzemnik prevzetim delavcem zagotoviti pravice iz delovnega razmerja najmanj v enakem obsegu in kvaliteti kot so jih imeli pri prejšnjem delodajalcu, vendar ker se je v konkretnem primeru tožena stranka to zavezala, je dolžna svojo obveznost izpolniti na podlagi določb pogodbe o prevzemu delavcev. Taka določba pa ni v nasprotju z določbami zakona in kolektivne pogodbe, saj iz določb zakona in kolektivne pogodbe izhaja le minimalni obseg pravic delavcev, delodajalec pa se lahko zaveže in delavcu zagotavlja tudi več pravic.

Neutemeljen je tudi ugovor tožene stranke, da prihaja do neenakega obravnavanja delavcev tožene stranke, ker se prevzetim delavkam zagotavlja daljši čas letnega dopusta kot ostalim delavcem tožene stranke. V primeru prevzetih delavcev, je novi delodajalec namreč v drugačnem položaju, kot ko na novo zaposluje delavce. V primeru prevzema se namreč dogovori s prejšnjim delodajalcem, kakšne pravice in obveznosti bo zagotavljal prevzetim delavcem, pri čemer so zakonsko določeni le minimumi. Zato ni v nasprotju z zakonom, če imajo prevzeti delavci več pravic, ki izhajajo iz že doseženih pravic pri prejšnjem delodajalcu, saj je treba upoštevati, da se v primeru prevzema delavcev šteje, da se delovno razmerje nadaljuje.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbene postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela.