Jedro

Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik s sklepom PRnz 31/2021 z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. V roku osmih dni po prevzemu navedenega sklepa tožnik ni vložil pritožbe, zato je navedeni sklep postal pravnomočen. Tega tožnik v tožbi ne zanika. To pa tudi po presoji sodišča vodi v zaključek, da tožnik v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku PRnz 31/2023 nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je ta postopek pravnomočno zaključen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Črnomlju pod opr. št. PRnz 31/2023. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka svojo odločitev oprla na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka je ugotovila, da je bil tožnik v postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju v zadevi PRnz 31/20213 s sklepom z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. Dne 6. 10. 2023 je bil tožnik obveščen tudi o številu dni nadomestnega zapora. Tožnik je bil v sklepu tudi poučen, da se lahko v osmih dneh po prevzemu pošiljke pritoži zoper sklep o neutemeljenem predlogu za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist in da pritožba zadrži izvršitev sklepa. Z vpogledom v vpisnik je toženka ugotovila, da tožnik v osmih dneh po prevzemu pošiljke pritožbe zoper sklep o neutemeljenem predlogu za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist ni vložil, zato je navedeni sklep 17. 10. 2023 postal pravnomočen. Toženka je še pojasnila, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Kumulativno morata biti izpolnjena subjektivni oziroma dohodkovno premoženjski kriterij in objektivni oziroma vsebinski kriterij. Po njeni presoji v predmetni zadevi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato se v presojo izpolnjevanja subjektivnega pogoja niti ni spuščala in je tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da potrebuje BPP, da bo vložil nov predlog za delo v splošno korist. Zoper sklep glede nadomestnega zapora se bo pritožil, vložil pa bo tudi nova dokazila. Tožnik meni, da je toženka kršila 1., 2. in 13. člen ZBPP ter 14. člen Ustave. Navaja, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne vštejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Izpodbijana odločba naj tudi ne bi imela razlogov, zakaj je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP, kljub temu, da izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj. Tožnik zato sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP, oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Navaja, da je bil tožnik s sklepom z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. Hkrati je bil tožnik obveščen o številu dni nadomestnega zapora in možnostjo, da se lahko v osmih dneh po prevzemu pošiljke pritoži. Z vpogledom v vpisnik je bilo ugotovljeno, da tožnik v predpisanem roku pritožbe ni podal, zato je sklep o neutemeljenem predlogu za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist postal pravnomočen. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, se toženka v presojo izpolnjevanja subjektivnega kriterija ni spuščala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj tožnik očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka v zvezi s pravnim zastopanjem in svetovanjem pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Črnomlju pod opr. št. PRnz 31/2023. 7. Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

8. Po presoji sodišča je toženka zgoraj navedena določila pravilno uporabila in ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Črnomlju pod opr. št. PRnz 31/2023. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik s sklepom PRnz 31/2021 z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. V roku osmih dni po prevzemu navedenega sklepa tožnik ni vložil pritožbe, zato je navedeni sklep postal pravnomočen. Tega tožnik v tožbi ne zanika. To pa tudi po presoji sodišča vodi v zaključek, da tožnik v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku PRnz 31/2023 nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je ta postopek pravnomočno zaključen, in da zato pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen. Tožbena navedba, da tožnik potrebuje BPP za vložitev novega predloga za delo v splošno korist, je tožbena novota oziroma pomeni drugačno obliko BPP, kot je bila oblika oziroma obseg BPP, ki jo je tožnik zahteval v prošnji za dodelitev BPP z dne 12. 10. 2023, ki je bila obravnavana z izpodbijano odločbo.

9. Neutemeljen je tožbeni očitek, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Toženka je pojasnila, da morata biti za ugoditev prošnji za priznanje BPP kumulativno izpolnjena objektivni (vsebinski) kriterij in subjektivni (dohodkovno premoženjski) kriterij. Ker je ugotovila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh (in da torej ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP), se v presojo tožnikovega finančnega položaja utemeljeno ni spuščala. Na pravilnost odločitve tako ne vplivajo tožbene navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožbeni očitki o kršitvi 14. člena Ustave pa so posplošeni in po povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče le dodaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

10. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 24. člena ZBPP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.