Jedro

Pri razvrstitvi nagrad za izvedensko mnenje je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje ne zadosti. Izvedenka je odgovarjala na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potrebovala dodatne literature, samo mnenje pa je tudi po obsegu relativno kratko in brez poglobljenih zaključkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v I. točki izreka znesek 834,80 EUR zniža na znesek 630,00 EUR, znesek 177,05 EUR zniža na znesek 138,60 EUR in znesek 1.011,85 EUR zniža na znesek 768,60 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za pisno izvedensko mnenje z dne 5. 3. 2016 in za ustno podajo izvida in mnenja na glavni obravnavi dne 25. 4. 2016, priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 834,80 EUR in 22 % DDV v znesku 177,05 EUR tako, da je skupaj priznalo 1.011,85 EUR (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je izvedenski organ zavezanec za DDV (II. točka izreka). Toženo stranko je zavezalo, da v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sklepa plača izvedenino, določeno v I. točki izreka in hkrati izreklo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče višino nagrade in nadomestila za materialne stroške zmanjša na največ 630,00 EUR in posledično 22 % DDV na največ 138,60 EUR. Opozarja na dejstvo, da je sodišče napačno seštelo posamezne postavke, saj bi glede na priznane zneske nagrade in stroškov za podano pisno in ustno izvedensko mnenje, skupni znesek nagrade in stroškov znašal 804,80 EUR in ne 834,80 EUR, posledično pa je napačno obračunan tudi DDV na ta znesek. Izpodbija sklep v delu glede priznanja nagrade za pisno izdelavo izvedenskega mnenja v višini 414,00 EUR ter v delu glede priznanih materialnih stroškov v višini 10 % od odmerjene nagrade oziroma 59,80 EUR s pripadajočim 22 % DDV‑jem iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da je sodišče pri odločanju o stroških postopka storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč ni pojasnjeno, zakaj in na podlagi česa je sodišče ocenilo, da izvedenskemu organu pripada nagrada za pisno izdelavo izvida in mnenja v višini 414,00 EUR (zelo zahtevno izvedensko mnenje). Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. V danem primeru pa sodišče teh okoliščin sploh ni ugotavljalo. Po mnenju tožene stranke podano izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja v nobeni od prej navedenih postavk, tudi ne po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti, zato ni razlogov, da bi se izvedenskemu organu priznala nagrada za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v višini 414,00 EUR, pač pa bi se mu morala priznati nagrada največ v višini 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Takšna je namreč tudi ustaljena sodna praksa sodišča v podobnih primerih. Iz vsebine izvedenskega mnenja je razvidno, da v pretežnem delu povzema medicinsko in delovno dokumentacijo in da njegova izdelava ni terjala nadpovprečne angažiranosti sodne izvedenke (ni bilo potrebno opravljati posebnih preiskav oziroma analiz, ni bil potreben posvet z drugimi strokovnjaki iste ali druge stroke ipd.). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prav tako ni pojasnjeno, zakaj in na podlagi česa je sodišče priznalo materialne stroške v višini 10 % od priznane nagrade. Sodišče ni z ničemer utemeljilo svoje odločitve glede višine odstotka, ampak je zgolj navedlo, da materialni stroški niso presegli 10 % odmerjene nagrade ter da ni priznalo višje priglašenih stroškov. Tožena stranka meni, da je sodišče dolžno zlasti v primeru, ko prizna materialne stroške v tako visokem odstotku od odmerjene nagrade, strankam pojasniti, zakaj so stroški v tej višini utemeljeni. Po mnenju tožene stranke je sodišče zmotno ocenilo višino nastalih in potrebnih materialnih stroškov, ki so nastali v zvezi z izvedenskim mnenjem z dne 5. 3. 2016. Sodišče je izvedensko mnenje zmotno ocenilo kot zelo zahtevno, zato je tudi zmotno zaključilo, da se izvedenskemu organu priznajo materialni stroški v višini 10 % odmerjene nagrade. Materialni stroški v višini 10 % od odmerjene nagrade bi se namreč lahko priznali le pri izdelavi zelo zahtevnega ali izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, za takšen primer pa v konkretni zadevi ne gre. Ker podano izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti meni, da ni razlogov, da bi se izvedenskemu organu priznali materialni stroški v takšni višini, pač pa, da bi se mu morali priznati največ v višini 5 % od odmerjene nagrade. Takšna je namreč tudi ustaljena sodna praksa sodišča v podobnih primerih.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi pri odmeri izvedenine iz naslova nagrade in materialnih stroškov dejansko prišlo do delno zmotne uporabe materialnega prava.

5. Iz sklepa sodišča z dne 19. 11. 2015 izhaja, da je bila izvedenskemu organu odrejena izdelava izvedenskega mnenja po proučitvi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter po opravljenem osebnem pregledu tožnika. Naročena je bila izdelava izvedenskega mnenja o tem, kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje do izdaje dokončne odločbe toženca z dne 25. 3. 2015 in nato podaja mnenja o njegovi delazmožnosti in sicer, ali je pri tožniku do navedenega dne prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti in če je, kakšno delo bi bil zmožen opravljati in ali so bile pri delu potrebne stvarne in časovne razbremenitve.

6. Izvedenski organ v sestavi specialistke za interno medicino in pulmologijo je izvedensko mnenje izdelal 5. 3. 2016 (listovna št. 36 - 46). Iz naslova nagrade za pisni izvid in mnenje je poleg ostalih postavk, uveljavljal priznanje 414,00 EUR ter materialne stroške v višini 89,70 EUR ter 22 % DDV od skupnega zneska v višini 151,29 EUR. Sodišče je tako priglašeno nagrado priznalo v celoti, to je v višini 414,00 EUR, materialne stroške pa v višini 10 %, to je 59,80 EUR.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s poznejšimi spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). V prvem odstavku 51. člena citiranega Pravilnika so za vrednotenje pisnega izvedenskega mnenja določeni štirje razponi, in sicer za manj zahtevna, zahtevna, zelo zahtevna in izjemno zahtevna dela. Pri sami razvrstitvi nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne zadosti. Izvedenka je odgovarjala na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potrebovala dodatne literature, samo mnenje pa je tudi po obsegu relativno kratko, brez poglobljenih zaključkov.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v celoti sledilo pritožbi, da gre v obravnavani zadevi dejansko za zahtevno in ne za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti. Iz samega pisnega dokumenta niti ne izhaja, kakšna strokovna literatura naj bi bila uporabljena. Za osebni pregled je priglašenih 46,00 EUR, kar tudi kaže, da je šlo celo za manj zahteven osebni pregled.

9. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo tudi materialne stroške v višini 10 % od priznane nagrade. V tretjem odstavku 45. člena Pravilnika je določeno, da se materialni stroški ovrednotijo v višini do največ 15 %, kar je zgornja meja. V konkretnem primeru izvedenka ni imela tolikšnih stroškov, da bi ji šla ocena v najvišjem razponu, niti takšnih stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje. Izvedenka je uveljavljala stroške za administrativno delo in materialne stroške, kar vsekakor ne pomeni nastanka takšnih materialnih stroškov, ki bi opravičevali takšno oceno, kot je bila določena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna povrnitev materialnih stroškov v višini 5 % od odmerjene nagrade, to je 23,00 EUR.

10. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točka izreka na podlagi tretje točke 365. člena ZPP spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Iz naslova nagrade za zahtevno izvedensko mnenje je pritožbeno sodišče izvedenki namesto 414,00 EUR priznalo 276,00 EUR, posledično znižalo skupen znesek nagrade ter glede na znižane materialne stroške na znesek 483,00 EUR, kar skupaj z ustno podanim mnenjem v višini 147,00 EUR skupaj znaša 630,00 EUR, od tega zneska 22 % DDV 138,60 EUR oziroma skupaj 768,60 EUR. Tako je pritožbeno sodišče znesek 834,80 EUR znižalo na znesek 630,00 EUR, znesek 177,05 EUR na znesek 138,60 EUR in znesek 1.011,85 EUR na znesek 768,60 EUR.