Jedro

Po stališčih sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vključuje tudi predlog za obročno plačevanje oziroma odlog plačila, in sicer ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.

Predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. To pa pomeni, da so nanje vezane tako stranke kot sodišče. Iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, lahko stranka poda le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnika ne zatrjujeta.

Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega odločanja o taksni oprostitvi. Določa le časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Običajno je, da stranka poda predlog za taksno oprostitev hkrati z vložitvijo pravnega sredstva ali predloga za začetek postopka, torej takoj, ko taksna obveznost nastane. To pa lahko stori tudi kasneje, in sicer najkasneje do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Ker sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan ustrezen predlog za taksno oprostitev (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je z rokom, določenim v plačilnem nalogu, stranki, ki ob nastanku taksne obveznosti še ni zaprosila za taksno oprostitev, dana možnost, da z ustrezno vlogo, podano v postavljenem roku doseže, da lahko zaprošena oprostitev učinkuje tudi za nazaj, torej od dneva, ko je taksna obveznost nastala.

Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, ki pa je znana že ob njenem nastanku. Predlog za taksno oprostitev je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo te obveznosti. Vložitev predloga za taksno oprostitev zadrži izvršitev izdanega plačilnega naloga. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga in tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 15. 6. 2020 (točka I. izreka) in ugotovilo, da pritožba tožeče stranke zoper sodbo I P 332/2016 z dne 20. 3. 2018, vložena 14. 5. 2018, šteje za umaknjeno.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bil predlog tožeče stranke za oprostitev plačila takse za vloženo pritožbo zoper sodbo pravnomočno zavržen s sklepom z dne 9. 7. 2018, ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 4.215,00 EUR pravnomočno zavrnjen,1 da tožnika v postavljenem roku, ki se je iztekel 15. 6. 2020, nista plačala sodne takse in da sta vložila ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse za isto procesno dejanje, o katerem je bilo že odločeno.

3. Tožnika vlagata pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1.3 Predlagata razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki naj se naložijo v plačilo toženi stranki.

Opisujeta potek postopka. Ob vložitvi pritožbe zoper sodbo sta predlagala oprostitev plačila sodne takse. Pred odmero takse in izdajo plačilnega naloga je sodišče s sklepom z dne 1. 6. 2018 izdalo pozivni sklep za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, ki je bil pooblaščenki vročen 6. 6. 2018. 9. 7. 2018 je sodišče pred izdajo plačilnega naloga, s katerim bi bila sodna taksa odmerjena in znana, zavrglo predlog tožnikov z dne 14. 5. 2018, češ da v postavljenem roku, ki se je iztekel 14. 6. 2018, predloga nista dopolnila. 13. 7. 2018 je izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo, ki je bil vročen 16. 7. 2018. V pravnem pouku je navedeno, da lahko v 15 dneh zaprosita za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila odmerjene takse. 23. 8. 2018 sta vložila ugovor zoper plačilni nalog. 27. 9. 2018 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo zoper sodbo, češ da nista plačala sodne takse. Pritožbeno sodišče je ta sklep po pritožbi tožnikov razveljavilo (VSL II Cp 471/2019 z dne 14. 11. 2019). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 10. 2019 zavrnilo ugovor tožnikov zoper plačilni nalog z dne 13. 7. 2018. Pritožbeno sodišče je sklep potrdilo. Rok za plačilo sodne takse teče od 1. 6. 2020 (zadržanje rokov zaradi razglašene epidemije Covid-19). Torej je bil plačilni nalog I P 332/2016 izdan po tem, ko je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse že zavržen. 15-dnevni rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v skladu z določili ZST-1 in pravnim poukom na plačilnem nalogu teče od dneva vročitve plačilnega naloga oziroma od dneva, ko prejme odločitev sodišča o pravnem sredstvu zoper plačilni nalog.

Sklep sodišča je neobrazložen, ker se ne opredeli do okoliščin ravnanja na strani sodišča v konkretnem primeru. Višina taksne obveznosti je znana šele na podlagi odmere, ki jo opravi sodišče v plačilnem nalogu. Zakon nudi stranki kontrolo v obliki rednih pravnih sredstev. Sodna taksa v tem primeru zapade v plačilo v roku 15 dni po pravnomočnosti plačilnega naloga. Ta rok je predpisan z namenom, da stranka preveri, ali je zmožna plačati odmerjeno takso in na kakšen način. Ravnanje sodišča, ko je tožnika pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev pred izdajo in pravnomočnostjo plačilnega naloga, je nenavadno in v nasprotju z ZPP ter ZST-1. Po vložitvi pritožbe bi moralo sodišče najprej vročiti tožnikoma nalog za plačilo sodne takse, po pravnomočnosti pa šele pričeti postopek v zvezi s predlogom za taksno oprostitev.

Sodišče ni odločalo o predlogu za obročno plačilo sodne takse oziroma za odlog ne s sklepom z dne 9. 7. 2018 in ne z izpodbijanim sklepom, čeprav je bil tak predlog izrecno podan. Vsaj ta predlog je pravočasen in je treba o njem odločiti. Podan je bil skladno s pravnim poukom in v postavljenem roku. ZST-1 ne določa, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi predlog za njegovo obročno plačilo ali odlog. Zato imata tožnika pravico, da v roku 15 dni predlagata tak predlog. Ta pravica jima je bila odvzeta. Odločanje o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse brez predhodnega postopka je nezakonito in brez učinka ter bi vodilo v kršitev ustavnih načel enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic in pravice do pravnega sredstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen z očitanimi procesnimi kršitvami niti s tistimi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sklep ima zadostne razloge o poteku in vodenju postopka (točka 1), da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti. Vsebuje tudi jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo. Očitane bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni. Enako velja za očitano absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se je namreč v zadostni meri opredelilo do ponovnega predloga za taksno oprostitev in pravilno ocenilo, da je bilo o istem predlogu že odločeno (razlogi v točki 3. in 5. sklepa). Posledično je pravilna pravna presoja, da je treba nedovoljeni predlog zavreči. 6. Dokazna ocena in presoja, da gre za ponovni predlog za isto procesno dejanje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je pravilna. V prvem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, vloženem hkrati s pritožbo zoper sodbo, sta tožnika navajala, da sta nezaposlena, da se šolata in sta brez lastnih dohodkov; da s premoženjem, ki ga imata, ne moreta prosto razpolagati in nimata sredstev za plačilo stroškov sodne takse; da je preživljanje (ker toženec ne izpolnjuje preživninske obveznosti) v celoti odvisno od dohodkov njune zakonite zastopnice in bi bilo zato njihovo preživljanje ogroženo. Predlagala sta oprostitev plačila sodne takse.4 V predlogu z dne 15. 6. 2020 pa navajata, da bi plačilo sodne takse ogrožalo njuno preživljanje, da sta dijak in študent, brez lastnih dohodkov za preživljanje, da si v obravnavanem postopku prizadevata ustvariti pogoje za poplačilo preživnine, ki je ne prejemata vsaj od 2011 naprej, kar presega 150.000,00 EUR. Navajata še, da podrejeno, če predlogu za oprostitev sodnih taks ne bo ugodeno, iz istih razlogov vlagata predlog za odlog plačila sodne takse ali njeno obročno plačilo.

7. Odlog ali obročno plačilo sodne takse je ena ob oblik taksne oprostitve, urejena v 11. členu ZST-1, oziroma eden od načinov plačila sodne takse, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi osebam, ki (takojšnjega) plačila stroškov sodnega postopka oziroma sodne takse ne zmorejo, ne da bi bilo ogroženo njihovo preživljanje oziroma občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo. Po stališčih sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vključuje tudi predlog za obročno plačevanje oziroma odlog plačila, in sicer ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.5 Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

8. Za pritožbo ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil predlog za taksno oprostitev pravnomočno zavržen, ker tožnika po pozivnem sklepu za dopolnitev nepopolnega predloga slednjega v postavljenem roku nista dopolnila. Pritožbeno sodišče dodaja, da tega nista storila niti ob vložitvi ponovnega predloga, ki ga je sodišče z obravnavanim sklepom zavrglo, saj je tudi slednji povsem nedokumentiran in nepopoln. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. To pa pomeni, da so nanje vezane tako stranke kot sodišče. Iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse.6 Predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, lahko stranka poda le enkrat. V obravnavanem primeru sta pritožnika to storila ob vložitvi pritožbe zoper sodbo. Ponovni predlog, tokrat izrecno dopolnjen s podrednim predlogom za odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče pravilno zavrglo. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) bi bilo namreč mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnika, kot izhaja iz zgoraj povzetih navedb obeh predlogov, ne zatrjujeta.

9. Odločitev o zavrženju ponovnega predloga je torej pravilna in jo pritožnika z ničemer ne omajeta.

10. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnika ob vložitvi pritožbe zoper sodbo podala nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse (15. 5. 2018); da ju je sodišče s pozivnim sklepom z dne 1. 6. 2018 pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev in da jima je 13. 7. 2018 izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo v višini 4.215,00 EUR z opozorilom, da mora biti plačana v roku 15 dni ali v istem roku zaprošeno za oprostitev, odlog ali obročno plačilo z opozorilom na pravne posledice (domnevo umika pritožbe).7 9. 7. 2018 je bil izdan sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ker ga tožnika v postavljenem roku nista dopolnila. Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je navedeni sklep pravnomočen. Tožnika sta 24. 8. 2019 vložila ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil s sklepom I P 332/2016 – 110 z dne 10. 10. 2019 kot neutemeljen zavrnjen. V njem sta bila pritožnika opozorjena, da prične teči rok za plačilo takse o plačilnem nalogu naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Pritožba zoper sklep o ugovoru je bila zavrnjena s sklepom VSL II Cp 157/2020 z dne 18. 2. 2020, ki je bil tožnikoma vročen 25. 3. 2020. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnika do 15. 6. 2020, ko se je iztekel rok za plačilo odmerjene takse, slednje nista plačala, pač pa sta vložila le ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

11. O tem, da sta tožnika dolžna plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 13. 7. 2018, je torej že pravnomočno odločeno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega odločanja o taksni oprostitvi. Določa le časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Običajno je, da stranka poda predlog za taksno oprostitev hkrati z vložitvijo pravnega sredstva ali predloga za začetek postopka, torej takoj, ko taksna obveznost nastane. To pa lahko stori tudi kasneje, in sicer najkasneje do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Ker sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan ustrezen predlog za taksno oprostitev (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je z rokom, določenim v plačilnem nalogu, stranki, ki ob nastanku taksne obveznosti še ni zaprosila za taksno oprostitev, dana možnost, da z ustrezno vlogo, podano v postavljenem roku doseže, da lahko zaprošena oprostitev učinkuje tudi za nazaj, torej od dneva, ko je taksna obveznost nastala.8 Tipsko določilo v obrazcu plačilnega naloga, iz katerega izhaja naknadna možnost zaprosila za taksno oprostitev, pa ne omogoča ponovnega vlaganja istega predloga, če je bil slednji ob nastanku taksne obveznosti že podan. Kot je bilo že povedano, lahko za en postopek ob enakih okoliščinah stranka poda predlog za taksno oprostitev le enkrat. 12. Če taksa ob nastanku taksne obveznosti še ni plačana, mora sodišče taksnemu zavezancu poslati plačilni nalog, naj jo plača v 15 dneh (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru te zakonske določbe pravilno upoštevalo in pravilno vodilo postopek v zvezi z odmero sodne takse, kakor tudi postopek v zvezi z odločanjem o taksni oprostitvi. Pritožbeni očitki o nenavadnem ravnanju in zmotnih odločitvah so neutemeljeni. Ne drži, da se taksni zavezanec s svojo taksno obveznostjo seznani šele s plačilnim nalogom. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, ki pa je znana že ob njenem nastanku. Predlog za taksno oprostitev je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo te obveznosti. Vložitev predloga za taksno oprostitev zadrži izvršitev izdanega plačilnega naloga. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga in tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

13. V obravnavanem primeru je sodišče zadostilo vsem navedenim zakonskim zahtevam. Predlogu za taksno oprostitev ni bilo ugodeno. Ugovor zoper plačilni nalog je bil pravnomočno zavrnjen. Rok za plačilo takse po plačilnem nalogu z dne 13. 7. 2018 je pričel teči po vročitvi pravnomočne odločitve o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1) in se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne prereka, iztekel 15. 6. 2020. Pritožnika ne navajata, da bi v tem roku plačala dolžno sodno takso in tudi ne izpodbijata nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje. Na pravne posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP sta bila opozorjena v plačilnem nalogu (list. št. 101). Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za pritožbo (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči o posledicah neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe. Odločitev sodišča prve stopnje o domnevi umika pritožbe je pravilno oprta na tretji odstavek 105.a člena ZPP.

14. Pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi niti uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena istega zakona ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Sklep sodišča prve stopnje I P 332/2016 z dne 10. 10. 2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 157/2020 z dne 18. 2. 2020. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami. 4 Primerjaj predlog na list. št. 158 spisa. 5 Primerjaj odločbe VSL II Cp 1976/2017 z dne 12. 9. 2017, VSL II Cp 3208/2016 z dne 14. 12. 2016 – točka 4, VSL I Cp 461/2016 z dne 26. 2. 2016 in v opombi št. 1 navedeno ostalo sodno prakso. 6 Primerjaj odločbe VSL I Cp 2272/2019 in v opombi št. 1 navedeno sodno prakso. 7 Redna št. 91 spisa. 8 Primerjaj VSL I Cpg 922/2015 z dne 14. 7. 2015.