Jedro

Če prosilec za azil nima osebnega dokumenta s sliko, s katerim bi lahko dokazoval svojo istovetnost, je to zadosten razlog za omejitev njegovega gibanja za čas azilnega postopka oziroma ugotovitve njegove istovetnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) po opravljeni glavni obravnavi zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 10.8.2007, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je ugodilo tožnikovemu predlogu in ga oprostilo plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. odstavka 27. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB2, Uradni list RS, št. 51/06 in 134/06- odločba US) odločila, da tožniku zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti (1. alinea 1. odstavka 27. člena ZAzil) na podlagi 2. alinee 2. odstavka 27. člena ZAzil omeji gibanje na prostore Oddelka za omejitev gibanja Azilnega doma, in sicer do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalj za 3 mesece, in sicer od 9.8.2007 od 17.55 ure do 9.11.2007 do 17.55 ure.

V razlogih izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da ni sporno, da tožnik toženi stranki ni predložil nobenega osebnega dokumenta, iz katerega bi bilo mogoče na predpisan način ugotoviti njegovo istovetnost. Glede na to in ker je postopek ugotavljanja istovetnosti na drug način dolgotrajen, pravilno ugotovljena istovetnost pa je bistvenega pomena za nadaljevanje azilnega postopka, poleg tega brez ugotovljene istovetnosti prosilcu ni mogoče izdati izkaznice prosilca za azil, s katero se med postopkom identificira in mu je z njo dovoljeno bivanje v Sloveniji, je odločitev tožene stranke o omejitvi tožnikovega gibanja med azilnim postopkom pravilna in utemeljena, je pa tudi v skladu z ustaljeno upravno-sodno prakso.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne zlorablja azilnega postopka in da o svoji istovetnosti govori resnico. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tem primeru je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za omejitev gibanja za tožnika, prosilca za azil, zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti (1. alinea 1. odstavka 27. člena ZAzil).

Vrhovno sodišče se glede navedenega vprašanja v celoti pridružuje stališču prvostopnega sodišča in tožene stranke, da v tem primeru ugotovljeno dejansko stanje, ki sta ga ugotavljala tako tožena stranka kot tudi prvostopno sodišče, zadošča za ugotovitev, da je pogoj iz 1. alinee 1. odstavka 27. člena ZAzil za omejitev gibanja tožniku med azilnim postopkom zaradi ugotavljanja tožnikove istovetnosti v tem primeru izpolnjen. Tožnik je tudi pred prvostopnim sodiščem, kjer je bil v skladu s 6. odstavkom 27. člena ZAzil zaslišan, izjavil, da toženi stranki ni predložil nobenega osebnega dokumenta. Tako bi bilo mogoče zanesljivo v skladu s 75. členom Zakona o tujcih (ZTuj) ugotoviti njegovo istovetnost. Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je ugotovitev istovetnosti prosilca za azil bistveni pogoj za nadaljevanje azilnega postopka in tudi za to, da se prosilcu izda izkaznica prosilca za azil, s katero izkazuje svojo istovetnost in se mu hkrati dovoljuje bivanje v Sloveniji. Brez take izkaznice prosilec ne more zapustiti azilnega doma, saj ne more izkazati svoje istovetnosti (nima nobenega drugega osebnega dokumenta) in tudi ne legalnosti svojega bivanja v Sloveniji.

Tožnik v pritožbi napačno navaja, da mu je gibanje omejeno tudi zaradi zlorabe postopka, saj to iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke ne izhaja.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.