Jedro

Odločitev o tem, ali bo zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo ali ne, je povsem v storilčevi domeni. Četudi je bila taka odločitev storilca sprejeta pod vplivom zmote, ki naj bi jo povzročila domnevna zavajanja policista, to ne spremeni dejstva, da je plačilni nalog postal pravnomočen in da je s tem dokončno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 3. 5. 2021, ki je začela teči 30. 10. 2021 in bi se iztekla 30. 11. 2022, dne 2. 3. 2022 storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 2. 3. 2022, ki je postal pravnomočen 11. 3. 2022, zaradi prekrška storjenega 2. 3. 2022 z motornim vozilom C kategorije, poleg globe izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v času preizkusne dobe stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah, ki jih zagovornik pritožbeno ne izpodbija, storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Če je ta pogoj izpolnjen, je sodišče storilcu dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj iz zgoraj povzetega drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne. Ker pri tem sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker je na pravnomočne odločitve vezano, se v okviru predmetnega postopka ne more spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočno končanem postopku o prekršku. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik pojasnjuje, da storilec prekrška sploh ni storil, saj telefona med vožnjo ni uporabljal tako, da bi bila motena njegova pozornost, temveč je zgolj prestavil telefon z armaturne plošče, kjer ga je imel nameščenega kot pripomoček za navigacijo, na sedež, kar je sicer pojasnil tudi policistom, ki so ga ustavili, vendar je policisti vztrajal pri tem, da je prekršek bil storjen. Zaradi učinka pravnomočnosti plačilnega naloga sodišče v okviru predmetnega postopka ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz plačilnega naloga in slednjega spremeniti.

6. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je bil storilec zaveden s strani policista, da storjeni prekršek ne bo imel vpliva na odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker naj bi se za hujši prekršek štel prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija 4 kazenskih točk, kar naj bi udeležencem rehabilitacijske delavnice, katere se je udeležil tudi storilec, povedala tudi predavateljica in da se je zato v posledici opravičljive zmote odločil, da zoper plačilni nalog ne bo vložil zahteve za sodno varstvo, pritožbeno sodišče poudarja, da tudi te navedbe niso relevantne za pravilnost izpodbijane odločitve in da zato pritožbeno sodišče tudi ni sledilo pritožbenim predlogom za izvajanje dokazov z zaslišanjem policista, ki je storilcu izdal plačilni nalog z dne 2. 3. 2022, predavateljice na rehabilitacijskih delavnicah ter vseh ostalih udeležencev te edukacijske delavnice. S temi dokaznimi predlogi je namreč storilec želel dokazovati dejstvo, ki za odločitev v predmetni zadevi ni odločilnega pomena. Tudi če bi se izkazalo, da je s strani policista in predavateljice dobil taka pojasnila, to na odločitev v predmetni zadevi ne bi vplivalo, saj je hujši prekršek jasno definiran v določbi drugega odstavka 23. člena ZP-1, poleg tega pa je bil storilec o tem, kateri prekršek se šteje za hujši prekršek, poučen v 6. točki obrazložitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 1. 10. 2021 (listna št. 36 do 38 spisa). Odločitev o tem, ali bo zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo ali ne, je povsem v storilčevi domeni. Četudi je bila taka odločitev storilca sprejeta pod vplivom zmote, ki naj bi jo povzročila domnevna zavajanja, to ne spremeni dejstva, da je plačilni nalog postal pravnomočen in da je s tem dokončno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.

7. Tudi nadaljnja pritožbena izvajanja o posledicah, ki jih bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utrpel storilec, ki je zaposlen kot direktor v družbi, ki se ukvarja z mednarodno špedicijo in organizacijami prevozov ter s samimi prevozi, ki jih izvaja tudi storilec sam, ne predstavlja podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, ne glede na posledice, ki jih bo za storilčevo življenje in izpolnjevanje službenih ali drugih življenjskih obveznosti imela taka odločitev.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.