Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep II Kp 31625/2018

ECLI:SI:VSMB:2020:II.KP.31625.2018 Kazenski oddelek

nestrinjanje preiskovalnega sodnika sklep o preiskavi konkretizacija kaznivo dejanje izsiljevanja poskus kaznivega dejanja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja
Višje sodišče v Mariboru
24. junij 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. in pritožba zagovornika obdolženega B. B. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje po nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo okrožne državne tožilke 20. 1. 2020 izdalo sklep o preiskavi I Ks 31625/2018 zoper obdolženega A. A. in obdolženega B. B. v smeri kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Sklep s pritožbama izpodbijata zagovornica obdolženega A. A. in zagovornik obdolženega B. B. Prva se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni in preiskave ne dopusti ali da ga razveljavi. Zagovornik obdolženega B. B. se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in preiskave ne dopusti.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Da zagovornica obdolženega A. A. uveljavlja navedene izpodbojne razloge, je sodišče druge stopnje razbralo posredno (smiselno) glede na vsebino pritožbene obrazložitve. Pritožnica namreč zatrjuje nerazumljivost razlogov sklepa in še, da so ti med seboj v nasprotju, kar je predmet bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

5. Kršitev ni podana, kajti v točkah 4 do 7 obrazložitve sklepa so zgolj povzeti razlogi, zaradi katerih se preiskovalna sodnica ni strinjala z zahtevo okrožne državne tožilke za preiskavo, medtem ko so v nadaljevanju navedeni razlogi, ki so vodili sodišče prve stopnje, da je kljub očitno nasprotnim razlogom preiskovalne sodnice izdalo napadeni sklep o preiskavi. Pri tem je najprej v 8. točki obrazložitve sklepa izhajalo iz prednosti (primata) opisa kaznivega dejanja pred njegovo pravno opredelitvijo (kvalifikacijo), ki je obdolžencema po razlogih v 11. točke obrazložitve sklepa celo v korist. Nato so v 14. in 15. točki obrazložitve sklepa naštete konkretne podlage, ki po oceni sodišča prve stopnje utemeljujejo sum, da je do opisanega kaznivega dejanja prišlo ter končno še v 17. in 18. točki obrazložitve sklepa podlage, ki takšne ocene ne spreminjajo. Pomeni, da si razlogi sklepa po sestavi v ničemer ne nasprotujejo, kaj šele, da bi bili že po sebi nerazumljivi.

6. Kršitev kazenskega zakona je po pritožbeni obrazložitvi uveljavljana v smislu nekaznivosti dejanja (1. točka 372. člena ZKP) kot posledica opisa dejanja brez ustreznih zakonskih znakov. To ne drži, kajti opisano kaznivo dejanje, za katero je bil izdan napadeni sklep o preiskavi, vsebuje vse znake kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 34. člena KZ-1. Druga stvar je, ali je kateri od teh znakov odveč oziroma kot je to bilo zgoraj že omenjeno, ali je treba znake tega kaznivega dejanja nadomestiti z znaki drugega kaznivega dejanja. Jasno tedaj je, da kaznivost opisanega kaznivega dejanja ni izključena in da navedena kršitev kazenskega zakona ni podana.

7. Pritožnica nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje tako, da obsežno ponavlja obdolženčev zagovor z jedrom, da je bil oškodovanec obdolženčev dolžnik in z opisom dogodka, v katerem pa zoper oškodovanca ni bila uporabljena nikakršna sila, temveč je bila zgolj poiskana druga oseba, ki je za oškodovanca dolgovani denar založila oziroma ga je temu sama posodila.

8. Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti. V obravnavanem primeru sta takšen drug dokaz oškodovančeva prijava kaznivega dejanja z vsebino, ki po pravilni oceni sodišča prve stopnje kaže na storitev kaznivega dejanja in izjava C. C., ki storitve posebej ne izključuje. Še zlasti ob obdolženčevem zagovoru, v katerem je spornost razmerja z oškodovancem posebej poudarjena ter jo je tudi po pritožbeni presoji raziskati še z vidika domnevno storjenega kaznivega dejanja.

9. Zagovornik obdolženega B. B. prav tako posredno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko v pritožbeni obrazložitvi pravi, da je izrek sklepa nerazumljiv zaradi pomanjkljivo opisanega zavestnega sodelovanja obdolženca pri navedenem kaznivem dejanju. Kaj konkretno je obdolženi B. B. storil zato, da je oškodovanec komurkoli domnevno izročil 5.000,00 EUR, iz opisa dejanja ni razvidno, obdolženi pa je posledično postavljen v položaj, ko ne ve, kako naj se zoper takšen pomanjkljivo opisan očitek brani.

10. S povzeto pritožbeno obrazložitvijo pritožnik prezre opis kaznivega dejanja v delu izreka sklepa, v katerem je za obdolženega B. B. navedena posest torbice s pištolo, ki naj bi jo obdolženi A. A. kot drugi sostorilec uporabil zoper oškodovanega D. D. Prezrt je bil nato del, v katerem je navedena obdolženčeva vožnja za avtomobilom, v katerem sta se vozila domnevni sostorilec in oškodovanec ter na koncu del, v katerem bi naj obdolženi oškodovanca celo udaril ter mu grozil z odvzemom življenja. S tem je ravnanje samega obdolženega v zadostni meri konkretizirano, kot zavestno sodelovanje z obdolženim A. A. pa je razvidno po povezavi z deli opisa dejanja, ki se neposredno nanašajo na tega obdolženca in ki jih zaradi jasnosti ne gre še enkrat povzemati.

11. Glede na to, in ker v preostalem iz pritožbenih obrazložitev ni bilo zaslediti ničesar več, do česar bi se sodišče druge stopnje moralo še opredeliti, je o pritožbi zagovornice obdolženega A. A. in zagovornika obdolženega B. B. odločeno tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožb zoper navedeni sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia