Jedro

Dejstvo, da je račune prejel s sklepom o izvršbi in ne prej, bi lahko vplivalo na odločitev o zahtevku na plačilo obresti. Postavilo bi se namreč vprašanje, kdaj je dolžnik z izpolnitvijo prišel v zamudo. Ker dolguje dolžnik upniku obresti le v primeru, če je z izpolnitvijo v zamudni, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazloženega glede zamudnih obresti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi glede zakonitih zamudnih obresti: od zneska 37.992,80 SIT od 23.05.1999 do 10.02.2001 od zneska 33.424,20 SIT od 01.06.1999 do 10.02.2001 od zneska 31.152,60 SIT od 01.07.1999 do 10.02.2001 od zneska 16.270,50 SIT od 01.07.1999 do 10.02.2001 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 24.01.2001 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da računov št. 882, 1017, 1274 in 1347 ni prejel. Zato jih ni mogel plačati. Ko bo prejel račune bo plačal, vendar brez zamudnih obresti. Predlagal je, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in upniku naloži plačilo izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora priložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po navedeni določbi ZIZ neutemeljen. Dolžnik v ugovoru trdi, da ni prejel računov, ki jih upnik izterjuje. Vendar dejstvo, da mu upnik ni poslal računov, ne vpliva na obstoj ali višino terjatve. Sicer pa je iz povratnice pripete k list. št. 11 razvidno, da je dolžnik poleg sklepa o izvršbi dne 02.02.2001 prejel tudi priloge, tj. račune, ki jih je upnik priložil predlogu za izvršbo. Dolžnik ne trdi (1. točka izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi), da bi po prejemu sklepa o izvršbi in prilog, račune plačal. Zato glede glavnice ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik namreč, kot je bilo že zapisano, v ugovoru ni navedel dejstev, ki bi vplivala na obstoj ali višino glavnice. Dejstvo, da je račune prejel s sklepom o izvršbi in ne prej, pa bi lahko vplivalo na odločitev o zahtevku na plačilo obresti. Glede na navedeno ugovorno trditev, bi se namreč postavilo vprašanje, kdaj je dolžnik z izpolnitvijo prišel v zamudo (2. odst. 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Ker dolguje dolžnik upniku obresti le v primeru, če je z izpolnitvijo v zamudi (1. odst. 277. člena ZOR), je ugovor dolžnika moč šteti za obrazloženega glede zamudnih obresti in sicer v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo datum, ko je dolžnik prejel sklep o izvršbi in še paricijski rok (8 dni), ki je začel teči z dnem vročitve (glej 1. točko izreka sklepa o izvršbi). Upnik bo moral v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem dokazati, da je bil dolžnik z izpolnitvijo v zamudi že z dnem, ki je kot datum zapadlosti (valuta) označen na vsakem posameznem računu (2. odst. 324. člena ZOR). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju glede razveljavljenega dela sklepa o izvršbi postopati v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. V preostalem delu pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V odmero stroškov izvršilnega postopka (3. točka izreka sklepa o izvršbi) sodišče druge stopnje ni poseglo, saj se zahtevane zamudne obresti pri določitvi vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo in zato na odmero stroškov postopka ne vplivajo (prim. 2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik bo moral upniku kot potrebne povrniti stroške v odmerjeni višini (3. točka izreka sklepa o izvršbi). Pritožbenih stroškov dolžnik ni priglasil.