Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo 382.906 SIT (1.597,83 EUR) z zamudnimi obrestmi od 6.6.2001 in 267.094 SIT (1.114,56 EUR) z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 28.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, in od 28.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem plačati še 300.000 SIT (1.251,87 EUR) z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 27.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 pa po obrestni meri zamudnih obresti. Glede zavrnilnega dela za znesek 2.117.321 SIT (8.835,42 EUR) s pripadki (nepremoženjska škoda iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti in zavarovalnina iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja) je sodbo razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V ostalem delu je zavrnilo tožnikovo pritožbo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil pravočasno revizijo. Predlaga, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 1.300.000 SIT (5.424,80 EUR) s pripadki. V reviziji povzema ugotovitve nižjih sodišč in meni, da jih sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode nista v zadostni meri upoštevali. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi morali tožniku prisoditi vso zahtevano odškodnino iz naslova telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi strahu.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča je drugostopenjsko sodišče z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnika v višini 800.000 SIT (3.338,34 EUR) in za strah v višini 150.000 SIT (625,93 EUR) pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Obseg obeh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na peti do sedmi strani prvostopenjske sodbe in na tretji do peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejšo dejansko ugotovitev, in sicer, da je tožnik utrpel udarnino ledvenega dela hrbtenice, ki je demaskirala in klinično manifestirala bolezensko degenerativno stanje hrbtenice, ki se je razvijalo zaradi njene dvojne ukrivljenosti. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah in strahu ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevalo vse ugotovljene okoliščine (tudi tiste, ki so posledica degenerativnih sprememb na hrbtenici) in je tožniku prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin, glede odmere odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi strahu pa je potrdilo odmero prvostopenjskega sodišča. Revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 950.000 SIT (2.964,27 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 5,6 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi zneska denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevata razmerje med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Zmotno uporaba materialnega prava zato ni podana.

Ker je revizija neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).