Jedro

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 475,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem ponovljenem postopku ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 11. 4. 2012 in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2012 do zaposlitve za polni delovni čas pri drugem delodajalcu dne 10. 8. 2015 vzpostavi delovno razmerje in jo prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko ni bila zaposlena drugje (od 3. 6. 2012 do 25. 12. 2012 in od 27. 3. 2013 do 23. 2. 2014 za polni delovni čas, od 24. 2. 2014 do 9. 8. 2015 pa za polovični delovni čas) ter ji za ta obdobja obračuna nadomestilo plače, regres za letni dopust ter denarno povračilo v višini 4.220,48 EUR. Ugotovilo je, da je izpodbijana odpoved nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da je kriterije za izbiro presežnega delavca uporabila zakonito in na enak način za vse delavce.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da kriterijev za določitev presežnega delavca ni bila dolžna uporabiti, saj je šlo za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi, uporaba kriterijev pa je obvezna le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev. Presežne delavce je sicer določila s pomočjo kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe, vendar je te uporabila izključno zaradi zagotavljanja objektivnosti za potrebe odločitve poslovodstva. Odločitev sodišč odstopa od sodne prakse, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem delodajalcu ni potrebno navesti razlogov za izbiro delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe, da pa je v primeru, če delodajalec za izbiro uporabi določene kriterije, njegova izbira lahko zgolj bolj objektivna. Meni, da jo je sodišče kaznovalo, ker je skušala biti pri izbiri presežnega delavca nepristranska, socialna in objektivna. Glede na to, da kriterijev ni bila dolžna uporabiti, stališče sodišča, ki ji je odredilo uporabo kriterijev, predstavlja poseg v načelo proste podjetniške pobude ter v organizacijo poslovanja. Ker kriterijev ni bila dolžna uporabiti, niti ni pomembno, ali jih je uporabila pravilno. Pomembna je ugotovitev sodišča, da je izpolnila vse pogoje za zakonitost odpovedi glede obrazložitve odpovedi, obstoja odpovednega razloga in preverjanja možnosti za nadomestno zaposlitev tožeče stranke. Razlogi sodbe so si med seboj v nasprotju, pri čemer izpostavlja svojo trditveno podlago in izpoved priče A. A. ter zakonitega zastopnika tožene stranke glede izvedenega postopka izbire presežnega delavca. Podano je tudi nasprotje v odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebini zapisnikov z glavne obravnave. Priča A. A. je na zaslišanju natančno pojasnila kriterije, ki so bili upoštevani. Ti so bili obravnavani za vse delavce enako, z njimi pa je bila seznanjena tudi tožeča stranka, kar izhaja tudi iz njenega zaslišanja. Zato ni utemeljeno stališče sodišča, da uporabljenih kriterijev ni mogoče preveriti in primerjati.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Za odločitev v tem sporu so odločilne naslednje dejanske ugotovitve sodišč druge in stopnje: - šlo je za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi (in ne odpoved večjemu številu delavcev), in sicer za zmanjšanje števila delavcev na delovnem mestu nadzornik avtorizator II v Klicnem centru, - tožena stranka se je na kolegiju dogovorila, da bo pri izbiri presežnih delavcev uporabila določene kriterije, ki jih njena podjetniška kolektivna pogodba sicer določa pri postopku za odpust večjega števila delavcev. Na podlagi kriterijev je delavce točkovala in za presežno delavko določila tudi tožečo stranko, - tožena stranka pri tem ni dokazala, kakšen dogovor glede kriterijev je bil sploh sprejet, kakšen sistem točkovanja je bil dogovorjen ter posledično ali je kriterije pri izbiri tožeče stranke kot presežne delavke uporabila zakonito in na enak način za vse delavce.

7. Bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih tožena stranka uveljavlja v reviziji, niso podane. Razlogi sodišča v izpodbijani sodbi niso v nasprotju sami s sabo, prav tako ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ter zapisnikov o izpovedi priče A. A., direktorja tožene stranke in tožeče stranke, ki jih v reviziji izpostavlja tožena stranka, in med samimi temi listinami oz. zapisniki. Navedena kršitev je namreč podana zgolj, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov oziroma ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost).

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.

10. Ob upoštevanju navedenega materialnopravnega izhodišča ni utemeljen ugovor tožene stranke, da kriterijev za izbiro presežnega delavca ni bila dolžna uporabiti, ker je šlo za odpoved manjšemu številu delavcev ter da zato niti ni pomembno ali je kriterije uporabila pravilno. Drži, da je delodajalec praviloma prost pri izbiri presežnega delavca. Če pa se sam odloči za izvedbo določenega postopka izbire, mora imeti delavec in sodišče možnost preveriti, ali je bil takšen postopek izveden zakonito in na enak način za vse delavce. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se je tožena stranka na kolegiju sama odločila za izvedbo objektiviziranega postopka izbire presežnega delavca na podlagi določenih kriterijev, zato je sodišče pravilno ugotavljalo, ali je bila izbira tožeče stranke kot presežne delavke pravilna. Tožena stranka je v zvezi s tem zatrjevala zgolj, da je pri izbiri presežnega delavca uporabila določene kriterije, ki jih predvideva podjetniška kolektivna pogodba ter da je tožeča stranka odpoved prejela, ker je imela delavka, ki je bila izenačena z njo, dva mladoletna otroka. Te trditve ne zadoščajo. Tožena stranka bi morala določneje obrazložiti postopek izbire in predložiti ustrezne dokaze, na podlagi katerih bi bil mogoč jasen vpogled in preizkus, ali je pravilno določila posamezne presežne delavce, med njimi tožečo stranko.1 Če je namen delodajalca, da je izbira čim bolj objektivna in transparentna, kot to poudarja tožena stranka v reviziji, možnost takšnega preizkusa ne bi smela biti problematična. Neutemeljen je tudi ugovor, da sodišče z odrejanjem uporabe kriterijev posega v načelo proste podjetniške pobude ter da se spušča v organizacijo poslovanja tožene stranke. Sodišče preverja zgolj, ali je kriterije oz. postopek izbire presežnega delavca, kot si ga je zastavila tožena stranka sama, tudi dosledno in pravilno izvedla.

11. Za zakonitost odpovedi v konkretnem primeru ne zadostuje ugotovitev sodišča, da je tožena stranka izpolnila zakonske pogoje v zvezi z obrazložitvijo odpovedi, obstojem odpovednega razloga in preverjanjem možnosti za nadomestno zaposlitev tožeče stranke, za kar se v reviziji zavzema tožena stranka. Delodajalec se lahko vselej odloči, da bo delavce obravnaval ugodneje oz. jim zagotovil več pravic, kot jih sicer določajo predpisi, takšna odločitev pa ga nato tudi zavezuje. Če se torej delodajalec ob odpovedi pogodb o zaposlitvi manjšemu številu delavcev sam odloči za uporabo kriterijev pri izbiri presežnega delavca kljub temu, da k temu zakonsko ni zavezan, je te kriterije dolžan uporabiti, sicer je odpoved nezakonita.

12. Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke na sodbo VIII Ips 206/2012 z dne 4. 3. 2013. Iz navedene sodbe ne izhaja, da bi delodajalec izvedel postopek izbire presežnega delavca na podlagi določenih kriterijev, temveč je sodišče razloge za podajo odpovedi ugotavljalo v povezavi z delavčevimi ugovori, da je bila odpoved posledica diskriminacije. Prav tako ni bistveno sklicevanje na posamezne odločbe pritožbenega sodišča, saj za enotnost sodne prakse skrbi revizijsko sodišče, stališče slednjega pa je ves čas enako. Nenazadnje je tudi v tej zadevi revizijsko sodišče enkrat že odločalo in s sklepom VIII Ips 27/2014 z dne 2. 9. 2014 glede upoštevanja kriterijev zavzelo enako stališče. 13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami). Tožeči stranki se na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS št. 67/2008 s spremembami) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 390,00 EUR ter 22 % DDV v višini 85,80 EUR, skupaj 475,80 EUR.

1 Takšen preizkus ni mogoč niti na podlagi izpovedi priče A. A., na katero se tožena stranka sklicuje v reviziji, ki pa tudi sicer ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.