Jedro

Nasprotni udeleženec ne pojasni, katera dejanja predlagateljice naj bi kazala, da se ni počutila ogrožene s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotno kaže že okoliščina, da je predlagateljica z otrokom skrivaj pobegnila z doma nasprotnega udeleženca in se potem zatekla v varno hišo, kar potrjuje, da se ga je bala, saj ji nasprotni udeleženec ni dopustil, da bi od njega odšla skupaj z njenim sinom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 9. 4. 2020 nasprotnemu udeležencu prepovedalo, da se približuje in zadržuje v bližini stanovanja, v katerem predlagateljica živi, na manj kot 300 metrov, da z njo navezuje stike na kakršenkoli način in da z njo vzpostavi kakršnokoli srečanje. Ugovor nasprotnega udeleženca zoper ta sklep je prvo sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi ugovoru, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da bi moralo prvo sodišče verjeti tudi njemu, ko je izpovedal, da je tudi predlagateljica bila proti njemu nasilna. Glede na izpoved predlagateljice je mogoče zaključiti, da se nasprotnega udeleženca ni bala in da ni ogrožal njenega življenja ali zdravja. Predlagateljica je bila na domu nasprotnega udeleženca nezadovoljna. V danem primeru ni šlo za enostransko nasilje nasprotnega udeleženca do predlagateljice, ampak za infantilna zakonska partnerja. Nobenega razloga ni, da bi se predlagateljica bala nasprotnega udeleženca in njegove družine. Tudi predlagateljica je bila zelo žaljiva in poniževalna do nasprotnega udeleženca. Tudi sama je izvrševala nad nasprotnim udeležencem psihično in fizično nasilje. Dejanja predlagateljice ne kažejo, da bi se počutila ogroženo. Nasprotnega udeleženca je bilo strah, da predlagateljica ne bi v redu poskrbela za sina. Kadar predlagateljice ni bilo dlje časa domov, jo je klical po telefonu, pri čemer se mu največkrat ni oglasila, zaradi česar je prišlo do prerekanja. Nasprotni udeleženec se naključnemu srečanju s predlagateljico pred M. ni mogel takoj izogniti in srečanja tudi ni pričakoval. Nasprotni udeleženec ni nikoli grozil predlagateljici, da jo bo ubil. Prvo sodišče je določilo ukrepe za obdobje dvanajstih mesecev, pri čemer svoje odločitve ni obrazložilo. Po razpadu zveze med udeležencema ni prišlo do nobenih konfliktov, ampak je nasprotni udeleženec zgolj izražal željo po stiku s sinom.

3. Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izvajal psihično in fizično nasilje nad predlagateljico v daljšem časovnem obdobju ter da se je njegovo nasilje stopnjevalo. Okoliščina, da naj bi bila v njunih prepirih večkrat aktivno udeležena tudi predlagateljica (žalitve na njegov račun, njena ljubosumnost in ruvanje z nasprotnim udeležencem) nima nobenega pomena za pravilnost ugotovitve o obstoju nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec je priznal, da je vpil na predlagateljico, da jo bo ubil, kar je v tistih okoliščinah (dalj časa porušen partnerski odnos) nedvomno predstavljalo za predlagateljico resno grožnjo, katere se je upravičeno bala. Tudi izražano nezadovoljstvo predlagateljice nad skupnim življenjem, njena nepripravljenost za delo na domu nasprotnega udeleženca ter medsebojni očitki na račun dejanj v preteklosti nimajo nobenega pomena za presojo, da je do nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice prišlo.

6. Nasprotni udeleženec ne pojasni, katera dejanja predlagateljice naj bi kazala, da se ni počutila ogrožene s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotno kaže že okoliščina, da je predlagateljica z otrokom skrivaj pobegnila z doma nasprotnega udeleženca in se potem zatekla v varno hišo, kar potrjuje, da se ga je bala, saj ji nasprotni udeleženec ni dopustil, da bi od njega odšla skupaj z njenim sinom. Za ugotovitev obstoja nasilja nasprotnega udeleženca so brezpredmetni tudi njegovi očitki predlagateljici, da ni dobro skrbela za otroka in da se z njim ni ukvarjala.

7. Ugotovljena dejstva kažejo, da je nasprotni udeleženec nekritičen do svojega ravnanja. V odnosu do predlagateljice je daljše obdobje izkazoval agresivno ravnanje, ki je potrjevalo njegovo kontinuirano nasilje nad njo. Slednje potrjuje tudi ocena pristojnega centra za socialno delo z dne 26. 2. 2020 o visoki stopnji ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca. Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da je nasprotni udeleženec po izdaji sklepa z dne 9. 4. 2020 kršil izrečene ukrepe, saj se je z vozilom približal predlagateljici na parkirišču pred trgovino M., čeprav mu je bila izrečena tudi prepoved vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico. Po trditvah predlagateljice, ki jih nasprotni udeleženec ni prerekal, je predlagateljica sprožila tudi postopek za razvezo zakonske zveze, v katerem se bo odločalo tudi o zaupanju sina v varstvo in vzgojo, o stikih in o preživnini.

8. Vse to potrjuje, da je prvo sodišče utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), to pa za dvanajst mesecev, kar je tudi ustrezno obrazložilo v sklepu z dne 9. 4. 2020 (13. točka obrazložitve). Nasprotni udeleženec odločitve o dolžini izrečenih ukrepov v ugovoru ni izpodbijal, zato prvemu sodišču v izpodbijanem sklepu ni bilo treba ponavljati teh razlogov.

9. Postopek po ZPND ni namenjen urejanju razmerij med zakoncema zaradi razpada njune skupnosti. Stik s sinom bo moral nasprotni udeleženec urejati v drugem postopku.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).