Jedro

Ker se tožnica neopravičeno ni udeležila svetovalnega razgovora, jo je upravni organ utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad za delo Murska Sobota odločil, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Navedena odločitev se izvrši z dnem dokončnosti odločbe, tožnica pa se še šest mesecev po dokončnosti te odločbe ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. V obrazložitvi odločbe Urad za delo navaja, da je bila tožnica prijavljena v evidenci brezposelnih oseb od 9. 9. 2009. Dne 7. 12. 2011 je podpisala zaposlitveni načrt, iz katerega izhaja, da bi se morala dne 14. 3. 2012 ob 10.30 uri javiti pri svetovalcu. Navedenega pa ni storila, niti ni opravičila svoje odsotnosti. Prav tako z njo ni bil predhodno sklenjen dogovor o oprostitvi aktivnega iskanja zaposlitve. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da kolikor nastopi eden od razlogov iz 129. člena navedenega zakona, zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb. Eden izmed pogojev je, da oseba aktivno išče zaposlitev. Navedeni pogoj podrobneje definira Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami prijavljenimi v evidencah (v nadaljevanju: Pravilnik). Oblika aktivnega iskanja zaposlitve je med drugim tudi udeležba brezposelne osebe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Razloge za oprostitev navedene obveznosti določa 44. člen Pravilnika, vendar tožnica po zaposlitvenem načrtu ni bila oproščena aktivnega iskanja zaposlitve. Prav tako tudi v roku 8 dni po prenehanju razlogov ni predložila potrdila ali bolniškega lista, zato so bili izpolnjeni pogoji za izbris iz evidence brezposelnih oseb.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožničino pritožbo, saj je kot nesporno ugotovila, da se tožnica ni odzvala vabilu zavoda na razgovor dne 14. 3. 2012. V zaposlitvenem načrtu pa je bila izrecno opozorjena na posledice, če se na vabilo ne bo odzvala. Ugovor, da se na vabilo ni odzvala, ker je nanj pozabila, pa ni pravno upošteven razlog za njeno odsotnost. Ker torej za svoj izostanek ni imela opravičenega razloga, je šteti, da ni aktivna iskalka zaposlitve, kar je po 9. alinei prvega odstavka 129. člena ZUTD razlog, da se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila dne 8. 3. 2012 na razgovoru za zaposlitev pri …. Po razgovoru je bila prepričana, da bo dobila službo, zato je bila v stanju evforije, da je končno našla službo. O tem je dne 9. 3. 2013 po telefonu obvestila svojo svetovalko na zavodu. Dopušča pa možnost, da se 14. 3. 2012 ni osebno zglasila na zavodu. Prepričana je bila, da telefonski razgovor zadostuje. Kasneje pa je dobila obvestilo, da na razpisu ni bila izbrana, kar jo je močno prizadelo. Po tem pa je prišlo še drugo neprijetno presenečenje, ko je prejela izpodbijano odločbo, da se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Ker je bila prepričana, da bo službo dobila, je tudi možno, da je prišlo do napake, vendar se ji tako ostra kazen zdi preveč. Je težje zaposljiva iz zdravstvenih razlogov, že dalj časa brez zaposlitve, sedaj pa bo ostala še brez socialne pomoči. Upa, da bo njena tožba ugodno rešena, zato je sodišče štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 9. alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD je podan razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen, če je obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Po 11. členom ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti, med katerimi je tudi obveznost udeležbe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Pogoji za oprostitev navedene obveznosti so določeni v 44. členu Pravilnika, ki omogoča, da se osebni svetovalec in brezposelna oseba v zaposlitvenem načrtu dogovorita, da je oseba oproščena iskanja zaposlitve med drugim tudi času odsotnosti zaradi osebnih razlogov. Kot opravičljivi razlogi za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu, pa štejejo nezmožnost brezposelne osebe za delo iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika, in drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč.

V obravnavanem primeru ni sporno, da se tožnica dne 14. 3. 2012 ni udeležila svetovalnega razgovora, kot je bilo določeno v zaposlitvenem načrtu z dne 7. 12. 2011. V zaposlitvenem načrtu je bilo tudi izrecno navedeno, da mora v primeru, če se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogla odzvati, to predhodno sporočiti zavodu in predložiti ustrezna dokazila. Tudi navedenega tožnica ni storila. Prav tako je bila v zaposlitvenem načrtu izrecno opozorjena, da ima neizpolnjevanje dogovorjenih aktivnosti za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Ob upoštevanju navedenih nespornih dejstev tudi po presoji sodišča tožena stranka v določbah ZUTD in Pravilnika ni imela podlage za to, da bi tožnico še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve. Kdaj brezposelna oseba šteje za aktivnega iskalca zaposlitve, je namreč določeno v 11. členu ZUTD. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožene stranke, da okoliščina, da je tožnica pozabila na dogovorjeni svetovalni sestanek, ne predstavlja opravičljivega razloga za njeno odsotnost. Razloge za opravičeno odsotnost določata namreč ZUTD in Pravilnik, tožnica pa ne zatrjuje in ne izkazuje nobenega od razlogov, ki jih določata navedena predpisa. Prav tako v zadevi ni mogoče upoštevati okoliščine, da je tožnica zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb prišla v težek socialni položaj, saj so do pravic na podlagi ZUTD upravičeni le tisti iskalci zaposlitve, ki izpolnjujejo pogoje iz ZUTD, kar pa za tožnico ni mogoče trditi.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).