Jedro

Iz smisla in namena 5. alinee 6. člena zakona o dohodnini izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek iz dejavnosti pred odmero dohodnine. Ni potrebno, da bi bila odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna oz. pravnomočna pred izdajo odločbe o dohodnini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 31.10.1992, s katero mu je ta odmerila za leto 1991 120.208,00 SIT dohodnine. Ker je tožnik že plačal akontacijo v znesku 49.234,00 SIT, je dolžan plačati še razliko 70.974,00 SIT. V utemeljitvi odločbe je tožena stranka navedla, koga je po 5. členu zakona o dohodnini šteti za zavezanca za dohodnino. Po 5. alinei 6. člena se v osnovo za dohodnino šteje dobiček dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti z dne 22.7.1992 je bil ugotovljen dobiček v znesku 438.608,00 SIT, ki pomeni osnovo za odmero dohodnine. Ta dohodnina je bila zmanjšana za vzdrževane družinske člane, odmerjena pa je bila upoštevajoč odredbo o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine za leto 1991 (Uradni list RS, št. 8/92). Če bo tožnikovi pritožbi zoper odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti ugodeno, bo to razlog za obnovo postopka odmere dohodnine. Po 95. členu zakona o dohodnini pritožba zoper odločbo ne zadrži izterjave odmerjenega davka.

Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajal je, da se je pritožil zoper odločbo z dne 22.7.1992, s katero je bil odmerjen dobiček iz obrtne dejavnosti. Dobiček je samovoljno odmerila uslužbenka Uprave za javne prihodke. O pritožbi še ni bilo odločeno. Krivično odmerjen dobiček ne more biti podlaga za odmero dohodnine. Utemeljitev v izpodbijani odločbi o obnovi postopka ni sprejemljiva. Zaradi bistvenega zmanjšanja prodaje tožnik ne more najprej plačati dohodnino, nato pa zahtevati obnovo postopka in vrnitev preveč plačanih zneskov.

Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Poslala je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V 5. alinei 6. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90, poznejše novele zakona za ta spor ne veljajo) določa, da se v osnovo dohodnine všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Zakon izrecno ne zahteva, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti (ki je naveden v 3. alinei 2. člena zakona) pred izdajo odločbe o dohodnini dokončna ali pravnomočna. Pri razlagi pomena odločbe o odmerjenem davku iz dejavnosti je za odmero dohodnine upoštevati določbo 1. odstavka 95. člena zakona o dohodnini. Ta določa, da pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka. Iz te določbe in vsebine drugega odstavka izhaja, da lahko davčni organ takoj odredi izterjavo davka, če ne odloči, da se izterjava odloži. Če je mogoče s prvostopno odločbo odmerjeni davek izterjati takoj, ne glede na vloženo pritožbo, ne more biti ovir, da je osnova za odmero dohodnine tisti dobiček, ki je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Iz smisla in namena navedene alinee 6. člena zakona torej izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek iz dejavnosti pred odmero dohodnine. Davek iz dejavnosti je bil odmerjen z odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 22.7.1992, torej pred izdajo odločbe o dohodnini, ki je bila izdana 31.10.1992. Sodišče je moralo po obrazloženem tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki ga je na osnovi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporabilo kot republiškli predpis.