Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2017 in št. ... z dne 23. 9. 2016 in tožnico od 21. 9. 2016 razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2016 dalje. Obenem je toženi stranki naložilo, da je dolžna v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe izdati upravni akt o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine (I., II. in III. točka izreka). S IV. točko izreka pa je sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati za tožečo stranko stroške postopka v višini 788,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za izpolnitev do prenehanja obveznosti, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
2. Zoper sklep o stroških postopka (IV. točka izreka) je tožnica po pooblaščenki vložila pritožbo. Povzema odločitev sodišča in meni, da je sodišče prve stopnje določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) o stroških postopka napačno uporabilo. Vztraja, da ji je tožena stranka, glede na to, da je tožnica v pravdi v celoti uspela, dolžna povrniti celotne stroške postopka. Tožena stranka ni upravičenka do brezplačne pravne pomoči. Zato ni razloga, da teh stroškov ne bi povrnila v skladu z Odvetniško tarifo in ne na način, kot je odločilo sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami, v nadaljevanju ZOdv). Služba za brezplačno pravno pomoč je že odmerila in tudi plačala stroške v nižjem znesku. Nadalje navaja, da je sodišče tudi napačno presodilo, da tožnica ni upravičena do postavke za začetni posvet s stranko in pregled listin, ker ne gre za samostojno storitev v smislu tar. št. 39 Odvetniške tarifne (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT), saj naj bi bila zajeta že v nagradi za sestavo tožbe. Prav tako ni priznalo vsakokrat priglašenega zneska za pregled prvega in drugega izvedenskega mnenja. Pripominja, da je tako posvet s stranko, kot tudi pregled listin oziroma mnenj, posebna postavka po OT, opredeljenem v tar. št. 39 in jo je tožnica posebej specificirala. Izpostavlja, da gre za obširni mnenji, ki jih je potrebno preučiti, prebrati in šele nato pripraviti pripravljalno vlogo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka in jih toženi stranki naložilo v plačilo v višini polovice priznanih stroškov ob upoštevanju, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč po odločbi Bpp.
6. V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
7. Glede na citirano določbo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku 788,26 EUR, tj. polovica zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi. Znesek v takšni višini je toženi stranki naložilo, da ga je dolžna za tožnico plačati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ne glede na to, da brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena toženi stranki, pač pa tožeči stranki. Stroški v višini 788,26 EUR so tožeči stranki dejansko nastali in v takšni višini jih je tožena stranka dolžna povrniti zanjo na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
8. Drugačno stališče in sicer, da je tožena stranka dolžna povrniti celotne stroške postopka, je pravno zmotno. Ne gre namreč samo za razmerje med strankama, pač pa tudi za razmerje države do odvetnika. Zato tudi ni relevantno, ali so bili iz naslova brezplačne pravne pomoči stroški že odmerjeni in tudi plačani.
9. Pritožba prav tako neutemeljeno uveljavlja priznanje stroškov za posvet in pregled listin. Odvetniška tarifa ti dve opravili sicer res vrednoti posebej, vendar je razlog v tem, da se lahko izvajata samostojno in ne nujno v povezavi z vložitvijo tožbe oziroma pripravljalno vlogo. V kolikor se opravili izvedeta pred vložitvijo tožbe oziroma pred vložitvijo pripravljalne vloge, pa je to delo že zajeto v strošku sestave tožbe oziroma pripravljalne vloge. Sodna praksa je v zvezi s tem ustaljena in ni nobenega razloga za drugačno razlago.
10. V obravnavanem primeru je bil tako posvet s stranko pred vložitvijo tožbe, kot pregled listin oziroma izvedenskih mnenj pred vložitvijo pripravljalnih vlog že zajet v sami tožbi oziroma v pripravljalnih vlogah. Za tožbo in za pripravljalne vloge pa so bili odvetnici tožnice priznani stroški in ne gre za samostojni storitvi, ki ne bi bili zajeti že v drugih tarifnih številkah. Tarifna številka 39 OT obravnava storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih storitvah, ker gre za samostojno storitev. Pomeni, da je razlog za priznanje teh postavk, torej posvet s stranko in pregled listin le v primeru, če gre za samostojno storitev, ne pa v primeru, če gre za obsežne listine oziroma v konkretnem primeru izvedenski mnenji, na kar se sklicuje pritožba.
11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje.