Jedro

Če je bil tožnik s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za carinski prekršek, je bilo pravilno odločeno, ko je bilo tožniku na podlagi določbe 2. odstavka 389. člena CZ naloženo plačilo carine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 342/97-13 z dne 9.3.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29.1.1997. Z njo je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Carinarnice M.S. z dne 28.2.1995. Z njo je bilo tožniku naloženo plačilo carine in drugih uvoznih davščin v skupnem znesku 1.508.910,00 SIT, ker blago (...), prijavljeno Carinski izpostavi G.R. z ECL, št. ... z dne 20.7.1993, ni bilo predano namembni carinarnici M.S., Carinski izpostavi O. V obrazložitvi sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je bilo v 1. odstavku 389. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90 PB - v nadaljevanju CZ) določeno, da carinarnica po uradni dolžnosti uvede postopek za plačilo uvoznih dajatev, če se z odločbo v prekršku ugotovi, da je storilec storil prekršek iz tam navedenih členov Carinskega zakona in se blago kot predmeta prekrška ne odvzame, oziroma, če je postopek zaradi prekrškov ustavljen ali ni mogoč zaradi tega, ker je storilec prekrška neznan ali ni dosegljiv pristojnim organom ali pa so podane druge zakonske ovire. V tem primeru se carina in druge uvozne davščine izterjajo od storilca prekrška (2. odstavek istega člena). V zadevi je nesporno, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo v prekršku spoznan za odgovornega za carinski prekršek, ker prevzemni carinski izpostavi O. ni prijavil navedenega blaga. Carinski organ je v skladu s citiranimi določbami CZ po uradni dolžnosti uvedel postopek za plačilo uvoznih dajatev za blago, glede katerega je bil tožnik s pravnomočno odločbo v prekršku spoznan za odgovornega, ker blaga ni prijavil prevzemni carinski izpostavi. Glede na zakonsko določbo o tem, da se carina in druge uvozne davščine izterjajo od storilca prekrška, storilec prekrška pa je v tej zadevi tožnik, je carinski organ tudi utemeljeno in v skladu z zakonom zavezal tožnika k plačilu carine in drugih uvoznih davščin.

Tožnik v pritožbi zatrjuje, da je 20.7.1993 v kontrolniku carinskih organov na Carinski izpostavi O. evidentiran vstop 13-komadov igralnih avtomatov ... Nezakonito mu je bilo zato naloženo plačilo dajatev. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za carinski prekršek, ker prevzemni carinarnici ni prijavil spornega blaga. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijani sodbi pravilno presodilo, da sta tako tožena stranka kot organ prve stopnje pravilno uporabila določbe Carinskega zakona, na katere se sklicujejo izpodbijana sodba in odločbi obeh organov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.