Jedro

Očitne pomote pooblaščenca ni, če je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe (I.1. točka izreka) in na plačilo 88.380,00 EUR z zamudnimi obrestmi (I.2. točka izreka). Podrejenemu tožbenemu zahtevku pa je delno ugodilo, tako da je toženi stranki naložilo plačilo 25.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi, medtem ko ga je v presežku zavrnilo (II. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo.

3. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki predlaga, da se revizija zavrže kot prepozna oziroma podredno, da se zavrne kot neutemeljena.

4. Revizija je prepozna.

5. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP).

6. V obravnavanem primeru je odvetnik, ki je tožečo stranko zastopal v postopku na prvi in drugi stopnji, prejel sodbo Višjega sodišča v Kopru 19. 1. 2011. Tožeča stranka je po novem pooblaščencu – odvetniški družbi 18. 2. 2011, zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, revizijo priporočeno poslala po pošti Okrožnemu sodišču v Ljubljani. To jo je dne 7. 3. 2011 odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru, ki jo je prejelo 8. 3. 2011, torej po izteku roka za vložitev revizije.

7. Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP se za vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je revizijo v imenu tožeče stranke vložila odvetniška družba, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Takšne pomote pa po sodni praksi ni, če je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.(1)

8. V obravnavanem primeru je odvetniška družba revizijo naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani ter jo pri tem sodišču tudi vložila. Revizija je bila torej napačno naslovljena in tudi napačno vložena. Take napake pa ni mogoče opredeliti kot očitne pomote in zato revizije, ki je bila sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pristojno Okrožno sodišče v Kopru pa jo je prejelo po preteku revizijskega roka, ni mogoče šteti za pravočasno po osmem odstavku 112. člena ZPP.

9. Vrhovno sodišče je prepozno revizijo tožeče stranke zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Tožeča stranka v revizijskem postopku ni uspela, zaradi česar po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije stroške revizije. Tožena stranka pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka ni upravičena zato, ker stroškov odgovora na nedovoljeno revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj na primer sklep VS RS II Ips 318/2009 z dne 11. 6. 2009.