Jedro

Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženki, da mora v roku 15 dni overiti svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu darilne pogodbe z dne 27.6.2014, sklenjene s tožnico, s katerim dovoljuje na nepremičnini s parc. št. ... k. o. 0000 ... vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice do celote, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba. Toženki je naložilo v plačilo še pravdne stroške tožnice, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Toženka vlaga pritožbo. Sodbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in plačilom njenih pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi, podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je med toženkinim sinom in tožnico obstajalo ljubezensko razmerje, toženka je tožnico poznala le preko tega razmerja, pred tem pa ne. Po pritožbenem prepričanju iz dokaznega postopka izhaja, da je bila darilna pogodba z dne 27. 6. 2014 sklenjena izključno upoštevajoč navedeno ljubezensko razmerje (navedba v 2. točki 1. člena darilne pogodbe, da je tožnica toženkina snaha; izpovedbi toženke in njenega sina; tudi izpovedba tožnice). To in toženkino pričakovanje, da bo njuno razmerje trajalo še naprej, je bil edini nagib (razlog) toženke za sklenitev darilne pogodbe, ki je bil tako pomemben, da je postal del podlage (kavze) darilne pogodbe. S prenehanjem zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim sinom je podlaga odpadla. Pri neodplačnih pogodbah je nagib v vsakem primeru del podlage pogodbene obveznosti (tretji odstavek 40. člena OZ1). Sodišče prve stopnje ne loči med pravno naravo nagiba, ki je prerastel v kavzo darilne pogodbe (da je bil toženkin sin v času sklenitve pogodbe v ljubezenskem razmerju s tožnico), od motivov, ki jih je navajala toženka, in izhajajo iz sfere tožnice oz. namena, zaradi katerega je hotela tožnica uporabljati nepremičnino, ki je bila predmet darilne pogodbe (ustanovitev poliklinike za njenega sina). Gre za pravno relevantno razliko, ker toženka od tožnice ni prejela nobene nasprotne izpolnitve. Motivi tožnice za sklenitev pogodbe so nerelevantni. Edino relevantno vprašanje tega postopka je, ali je kasneje odpadel nagib darilne pogodbe z dne 27. 6. 2014. Dejstvo, da je ljubezensko razmerje med toženkinim sinom in tožnico prenehalo po sklenitvi darilne pogodbe, je povzročilo ničnost darilne pogodbe. Toženka se je sklicevala na pravno mnenje občne seje VS SRS z dne 21. in 22. 12.1987 in obširno sodno prakso VS RS, ki jo ponovno navaja. Sodišče je ni upoštevalo. Naslonilo se je na novejšo sodno prakso in napačno uporabilo materialno pravo, ker upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera spremenjeno stališče sodne prakse za ta primer ni utemeljeno. Darilna pogodba z dne 27. 6. 2014 ni vknjižena v zemljiški knjigi. Po prenehanju ljubezenskega razmerja je tožnica prenehala izvajati obnovitvena dela v hiši, ni je imela v neposredni niti v posredni posesti, toženki ni izražala volje, ki bi bila usmerjena v realizacijo darilne pogodbe, tožbo je vložila več kot tri leta po tem, ko je prostovoljno nehala izvajati obnovitvena dela v hiši in ko je dovolila toženki, da se vseli nazaj v hišo. Darilna pogodba z dne 27. 6. 2014 predstavlja le zavezovalni pravni posel (podpisan list papirja), vsebina te darilne pogodbe ni bila nikoli realizirana, zavezovalnemu pravnemu poslu ni sledil razpolagalni pravni posel – izdaja notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo v zemljiški knjigi. Tožnica je po prenehanju razmerja s toženkinim sinom sama sprejela, da je darilna pogodba prenehala in da ne velja več. Toženka z obnovitvenimi deli ni soglašala, o njih ni bila obveščena, dejansko stanje o tem je sodišče zmotno ugotovilo. Ni pomembno, če je toženka v zvezi z odtujenimi premičninami sprožila kakšne postopke, in tudi ne, da je imela tožnica ključ nepremičnine. O tem je sodišče sklepalo brez trditvene podlage strank (kršitev 7. člena ZPP2).

Sodna praksa, na katero se je naslonilo sodišče in odstopa od več kot 30 let ustaljene sodne prakse, se nanaša na realizirane neodplačne pogodbe, ki so bile tudi vknjižne v zemljiški knjigi, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica vztraja, da obravnavana pogodba ni bila realizirana, tožnica upoštevaje 49. člen SPZ3 in 7. člen ZZK-14 ni bila nikoli lastnica nepremičnine. Skrb za obdarjenca odpade. Sklep VS RS II Ips 218/2017, sodba VSL II Cp 2720/2017 in II Cp 2514/2018 se po pritožbenih navedbah nanašajo na drugačne primere in ne morejo biti materialnopravna podlaga za odločitev v tem primeru. Pritožba opozarja še na 84. člen ZZZDR5 in smiselno enake določbe 110. člena DZ6. Ob smiselni uporabi navedenih določil bi moralo sodišče s pravilno uporabo materialnega prava priti do odločitve, za katero se zavzema toženka, t.j. do zavrnitve tožbenega zahtevka: tudi darovalčevi bližnji sorodniki lahko zahtevajo vračilo daril, ki so jih dali zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju svojega bližnjega sorodnika, ki niso sorazmerna njihovemu premoženjskemu stanju, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev s povračilom svojih stroškov pritožbenega postopka z obrestmi in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v tem postopku od toženke uveljavlja obligacijski zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu darilne pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili in podpisali 27. 6. 2014 za stanovanjsko hišo (ID znak parcele ...). Toženka se je branila z ugovorom nenastale pravice. Sklicevala se je na ničnost darilne pogodbe, češ da je z razpadom intimne oziroma zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim sinom odpadel edini nagib za podpis darilne pogodbe z njene strani: obstoj zunajzakonske skupnosti njenega sina in tožnice. Za odločitev o utemeljenosti obligacijskega tožbenega zahtevka za overitev podpisa na razpolagalnem pravnem poslu je bilo treba glede na toženkin ugovor kot predhodno vprašanje najprej odločiti o veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.

6. Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dokazne podlage strank pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva in ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku ugodilo. Ker pri odločanju ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na ključne pritožbene očitke (1. odstavek 360. člena ZPP).

7. Iz nespornih dejstev in dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili in podpisali darilno pogodbo z dne 27. 6. 2014. Toženkin podpis na pogodbi ni notarsko overjen. Po ugotovitvah sodišča je bilo v času sklenitve darilne pogodbe podano soglasje volj obeh strank glede sklenitve darilne pogodbe in njene vsebine: pri toženki je obstajal darilni namen na tožnico brezplačno prenesti lastninsko pravico na stanovanjski hiši z namenom, da se na podarjeni nepremičnini ustanovi rehabilitacijski center za otroke s posebnimi potrebami. Tožnica je darilo sprejela, v ta namen je pripravila darilno pogodbo, ki sta jo stranki podpisali, in prevzela nepremičnino v posest (takoj po podpisu pogodbe pričela z obnovo objekta).

8. Po določbi prvega odstavka 538. člena OZ mora biti darilna pogodba, če darovalec podarjene stvari ali pravice ni takoj prenesel na obdarjenca, tako da bi ta lahko z njo prosto razpolagal, sklenjena v pisni obliki. Obravnavana pogodba po ugotovitvah sodišča prve stopnje te obličnostne pogoje izpolnjuje.

9. Iz na prvi stopnji neprerekane trditvene in dokazne podlage tožnice (4. člen pogodbe v prilogi A 2) izhaja, da je bila darilna pogodba (zavezovalni pravni posel), ki sta jo sklenili in podpisali pravdni stranki, v enotni listini združena z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim je toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice na podarjeni nepremičnini v zemljiški knjigi v korist tožnice (razpolagalni pravni posel). Pritožbene navedbe, da zavezovalnemu pravnemu poslu nikoli ni sledil razpolagalni pravni posel, so torej zmotne in protispisne. Drži pa pritožbena navedba, da tožnica na podlagi obravnavane listine še ni postala lastnica podarjene nepremičnine. Lastninska pravica na podlagi pravnega posla se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Podlaga za vpis prenosa lastninske pravice je listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (49.člen SPZ). Podpis odsvojitelja na zemljiškoknjižnem dovolilu pa mora biti overjen pri notarju po splošnih pravilih o notarskem poslovanju in posebnih pravilih ZZK-1 (33. člen ZZK-1 in naslednji). Če zadnji pogoj ni izpolnjen, kot je trdila in dokazovala tožnica v tem sporu, overjeni podpis darovalca lahko nadomesti sodna odločba (4. točka 40. člena ZZK-1). Slednja nadomesti neizpolnjeno pogodbeno obveznost oz. opuščeno darovalkino ravnanje, potrebno za perfektnost zemljiškoknjižnega dovolila, podanega in vsebovanega v zavezovalnem pravnem poslu.

10. Dokazna ocena sodišča, da je tožnica podarjeno nepremičnino prevzela in imela v posesti, je sprejeta v okviru zadostne trditvene in dokazne podlage tožnice. Trdila in z zaslišanjem strank, prič in z listinami je dokazovala, da sta toženka in njen sin živela v njeni nepremičnini, in da je tožnica podarjeno nepremičnino takoj začela obnavljati za novo namembnost. Svojemu trditvenemu bremenu glede prevzema in izvajanja posesti je zadostila. Sodišče je izvedene dokaze prosto ocenilo. Napravilo je prepričljivo in življenjsko logično dokazno oceno, ko je navedlo, da je spričo neoviranega izvajanja obnovitvenih del tožnica torej razpolagala s ključi in imela prost dostop, da je lahko obnovitvena dela izvajala. Pravilno je ocenilo, da je dejstvo izročitve podarjene nepremičnine v posest obdarjenki s tem dokazano. Očitanih procesnih kršitev 7. in 8. člena ZPP ni. Dejansko stanje o realizaciji sklenjene darilne pogodbe je pravilno ugotovljeno, nasprotne pritožbene navedbe, da vsebina darilne pogodbe ni bila nikoli realizirana, so neutemeljene.

11. Ni bilo sporno, da je med toženkinim sinom in tožnico od junija 2013 do sredine julija 2014 obstajalo intimno ljubezensko razmerje. Po ugotovitvah sodišča sta živela skupaj, skupaj hodila na dopuste, toženkin sin je vozil tožničin avto in bil pooblaščen na njenem bančnem računu. Prav tako ni bilo sporno, da je ugotovljeno razmerje toženkinega sina in tožnice razpadlo po sklenitvi darilne pogodbe (sredi julija 2014).

12. Kljub ugotovitvam o obstoju intimnega razmerja med toženkinim sinom in tožnico sodišče ni sledilo toženkinim trditvam, da je sklenila darilno pogodbo s tožnico izključno zaradi njega in zaradi svojega pričakovanja, da bo ostalo trajno. Zmotno je pritožbeno prepričanje, da je dokazni postopek potrdil toženkine trditve, da je bil to izključni nagib za sklenitev darilne pogodbe, ki je prerastel v kavzo pogodbe. Da je bil glavni razlog in namen sklenitve darilne pogodbe ustanovitev poliklinike za otroke s posebnimi potrebami, se je namreč sodišče prepričalo z zaslišanjem obeh strank in prič. Dokazna ocena v tč. 14 sodbe je prepričljiva in pravilna. Ne le priče, ki so tožnici pomagale pri ustanavljanju rehabilitacijskega centra in ki so o sklenitvi darilne pogodbe vedele iz tožničinega pripovedovanja, tudi toženkin sin je povedal, da je bil on pobudnik za ustanovitev rehabilitacijskega centra in da je on materi predlagal, naj tožnici v ta namen podari hišo. Njegova izpovedba je bila skladna z izpovedbama strank. Odločilna je izpoved toženke, da je podpisala darilno pogodbo z namenom, da bi se v podarjeni nepremičnini ustanovil rehabilitacijski center. Pritožbena kritika, da je šlo zgolj za pravno nerelevantne motive tožnice, so bile v dokaznem postopku ovržene.

13. Čeprav je sodišče zavrnilo toženkine trditve o ljubezenski skupnosti tožnice s toženkinim sinom kot izključni kavzi darilne pogodbe, je odgovorilo tudi na toženkino naziranje, da je zaradi kasneje odpadle podlage (razpad navedenega razmerja) darilna pogodba nična. Toženka se je pri tem opirala na Pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 19877 in pri tem vztraja tudi v pritožbi. V času odločanja o tej pravdi je Vrhovno sodišče RS od navedenega mnenja odstopilo in pojasnilo, zakaj ga ne zavezuje več8. Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe. Sodišče prve jo je pravilno navedlo9 in uporabilo tudi v obravnavanem primeru. Pritožbeno naziranje, da ni uporabna v obravnavanem primeru, je zmotno.

14. Pogodbe se sklepajo zaradi različnih nagibov pogodbenih strank. Nagibi, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (prvi odstavek 40. člena OZ). Nična je le tista pogodba, pri kateri je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti (drugi odstavek 40. člena OZ). Darilna pogodba kot neodplačen posel bi bila skladno s 3. odstavkom 40. člena nična tudi v primeru, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.

15. Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog), sicer je pogodba nična (39. člen OZ). Po stališču VS RS v zadevi II 218/2017 navedeno pravno določilo ničnost v zvezi s kavzo pogodbe veže le na okoliščino, ko pravne podlage ni bilo ob sklenitvi pogodbe, na pa tudi, če bi ta odpadla kasneje – že po njeni sklenitvi ali celo po izpolnitvi. Tudi v nasprotju s pravno logiko pogodbenega prava je, da bi lahko pogodbena podlaga odpadla potem, ko je bila pogodba sklenjena in realizirana. Vrhovno sodišče je opozorilo še, da je ničnost najstrožja sankcija, ki jo lahko utemeljuje predvsem izrazito javni interes ali kršitev temeljnih moralnih norm.

16. Glede na ugotovljene dejanske ugotovitve o sklenjeni in realizirani darilni pogodbi, slednja ob sklenitvi ni imela nedopustnega nagiba (niti darilo v humanitarne namene niti darilo zaradi obstoja izvenzakonske zveze ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, kar predstavlja nedopustno podlago po 2. odstavku 39. člena OZ). Tudi ugotovitev o ničnosti pogodbe, ki bi utemeljevala uporabo 86. člena OZ v obravnavnem primeru ni. Po splošni določbi prvega odstavka 86. člena je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Ker v obravnavanem primeru ni šlo za darilo med zakonci, so zgrešene pritožbene navedbe, da bi bilo treba pri presoji obravnavanega razmerja uporabiti pravila ZZZDR in DZ o vračanju daril med zakonci.

17. Toženka nasprotne tožbe za razveljavitev pogodbe zaradi morebitne izpodbojnosti ni postavila. Pritožbene navedbe o tožničini prostovoljni opustitvi posesti ob tožničinem zanikanju, da bi med strankama prišlo do sporazumnega dogovora o razvezi sklenjene pogodbe, ne more pripeljati do sklepa, da toženka ni več dolžna izpolniti preostalega dela svojih pogodbenih obveznosti. Sprejeta odločitev sodišča, ki toženki nalaga overitev podpisa na sklenjeni darilni pogodbi z zemljiškoknjižnem dovolilom, je torej pravilna.

18. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodba pa tudi ni obremenjena z napakami in kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

19. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Tožnica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni ravni, zato naj tudi ona sama trpi svoje stroške z odgovorom na pritožbo. Odločitev je sprejeta na podlagi 165. člena ZP v zvezi s 154. in 155. členom istega zakona.

1 Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001, s spremembami 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, t. 87/2002 s spremembami 4 Zakon o zemljiški knjigi, Uradni lest RS, št. 58/2003 s spremembami 5 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami 6 Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/2017 s spremembami 7 Ki je glasilo: »Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, za veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, kot da je bila sklenjena v zmoti, ker zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111.člen ZOR). Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila.« 8 Sklep VS RS 218/2017 9 VSL II Cp 2720/2017, II Cp 2514/2018