Jedro

Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.

Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se: v 1. točki izreka doda 4. alinea, ki se glasi „izvršilni stroški upnika S. H. d.o.o. v višini 354,96 EUR.“ v 2. točki izreka znesek 581.824,16 EUR nadomesti z zneskom 581.469,20 EUR, znesek 507.268,32 EUR z zneskom 506.913,36 ter znesek 481.857,63 EUR z zneskom 482.212,59 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem a nespremenjenem delu (kjer iz zneska kupnine niso poplačani stroški sklepa o izvršbi VL 147105/2009 z dne 12. 11. 2009 v znesku 213,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 23,37 EUR) potrdi.

III. Dolžnik mora upniku S. H. d.o.o. v 8 dneh povrniti 15,55 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine v znesku 594.248,00 EUR po vrstnem redu poplačalo naslednje terjatve: izvršilne stroške upnika K. d.o.o. po sklepu o izvršbi In 1/2010 v znesku 308,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 01. 2010 do 13. 01. 2011 v skupnem znesku 335,18 EUR; izvršilne stroške upnika G. O. d.o.o. po sklepu o izvršbi v znesku 275,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2009 do 13. 01. 2011 v skupnem znesku 301,33 EUR in prednostno terjatev RS (Ministrstvo za finance DURS, Davčna urad Ljubljana v znesku 11.651,92 EUR in 135,41 EUR (I. točka izreka) in iz preostanka kupnine v znesku 581.824,16 EUR po vrstnem redu v celoti poplačalo terjatev prvega zastavnega upnika N. d.d. po notarskem zapisu SV 540/2005 v višini 74,555,84 EUR in delno terjatev istega upnika po notarskem zapisu SV 19/2007 v višini 507,268,32 EUR (II. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik S. H. d.o.o. po pooblaščencu in navedel, da je upnik 09. 10. 2009 vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, ki ga je mogoče vložiti samo preko COVL, torej elektronsko. S predlogom je zahteval ne le plačilo glavnice in obresti temveč tudi plačilo odvetniških stroškov ter zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov. Sodišče je 12. 10. 2009 izdalo sklep o izvršbi, ker izvršba na račune dolžnika ni bila uspešna, je upnik 17. 03. 2010 predlagal novo izvršilno sredstvo, to je izvršbo na nepremičnine, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 05. 07. 2010. Predlagal je poplačilo iz kupnine do višine izvršljive terjatve, v katero sodijo tudi stroški postopka. S sklepom z dne 05. 07. 2010 je bilo priznanih 88,74 EUR stroškov postopka in je pravnomočen in izvršljiv. Z vlogo „obračun terjatev“ je upnik priglasil in obračunal tudi stroške obračuna terjatve in ostale stroške po VL sklepu in po In sklepu ter glavnico z obrestmi. Upnik je prepričan, da je že s prvotnim predlogom zahteval plačilo vseh izvršilnih stroškov, tudi s predlogom za spremembo izvršilnega sredstva, nedvomno pa je vlogo „obračun terjatve“ treba obravnavati kot zahtevo za povračilo vseh stroškov postopka, kar iz nje nedvoumno izhaja, takšna pa je tudi sodna praksa. Pritožba je bila vročena dolžniku in drugim upnikom, ki nanjo niso odgovorili.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. Sklep sodišča prve stopnje sicer ne vsebuje konkretnih razlogov glede (ne)poplačila pritožnikovih stroškov, ampak le razloge, zakaj vsem ostalim upnikom (razen upnikov K. d.o.o. in G.O. d.o.o.) priglašeni izvršilni stroški niso bili priznani oziroma ne pridejo v poštev za poplačilo iz kupnine za prodano dolžnikovo nepremičnino, vendar absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na vse upnike, katerih izvršilni stroški niso bili poplačani iz kupnine, je namreč mogoče glede konkretnega pritožnika dovolj zanesljivo ugotoviti, zakaj izvršilni stroški iz obračuna terjatve z dne 04. 01. 2011 (list. št. 166) niso bili poplačani. Stroški sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 147105/2009 z dne 12. 09. 2009 niso bili poplačani, ker niso nastali v postopku prodaje nepremičnine, ostali priglašeni stroški (za predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikove nepremičnine, odmerjeni s sklepom z dne 05. 07. 2010 v višini 88,74 EUR in za obračun terjatve, odmerjeni s sklepom z dne 21. 02. 2011 v višini 266,22 EUR) pa niso bili poplačani, ker upnik ni predlagal izvršbe za izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov in zanje ni pridobil poplačilne pravice temveč le izvršilni naslov.

6. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino, zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Ni pa se mogoče strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da se (iz že navedenih razlogov) prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine (za predlog za nadaljevanje izvršbe in za obračun terjatve v pristopni izvršilni zadevi In 53/2010). Po 197. členu ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete - Starović, komentar Zakona o izvršilnem postopku, stran 451, prim. tudi VSL Sklep I Ip 2597/2007 z dne 20. 06. 2007). Ni torej pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka (207. in 208. člen ZIZ), stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen (prim. VSK Sklep I Ip 888/2010 z dne 13. 12. 2010). S pravnomočnim sklepom o izvršbi na dan razdelitvenega naroka morajo biti namreč ugotovljene le terjatve upnikov (tretji odstavek 208. člena ZIZ), ne pa tudi stroški izvršilnega postopka, ki predstavljajo stransko terjatev. Razlogovanje sodišča prve stopnje je nenazadnje tudi v nasprotju s splošnim načelom procesnega prava in sicer načelom ekonomičnosti postopka, ki je v izvršilnem postopku še poudarjeno z načelom hitrosti postopanja (prvi odstavek 11. člena ZIZ). Stališče sodišča prve stopnje bi lahko v primeru, ko dosežena kupnina presega znesek terjatev iz 197. člena ZIZ, pripeljalo celo do situacije, ko bi bil preostanek kupnine vrnjen dolžniku, upnik pa ne bi prišel do poplačila stroškov, ki so bili za izvršbo na nepremičnino potrebni (npr. celo stroškov cenilca), ker za njih ni pridobil poplačilne pravice in bi moral za njihovo izterjavo vložiti nov predlog za izvršbo.

7. Zaradi navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep o poplačilu na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se iz kupnine prednostno poplačajo tudi izvršilni stroški pritožnika, odmerjeni s pravnomočnima sklepoma In 53/2010 z dne 05. 07. 2010 in z dne 21. 02. 2011 v skupnem znesku 354,96 EUR. Posledično je bilo treba za isti znesek najprej zmanjšati znesek preostanka kupnine 581.824,16 EUR na znesek 581.469,20 EUR; nato znesek, ki pripada upniku N. d.d. za delno poplačilo terjatve po notarskem zapisu SV 19/2007 (namesto 507.268,32 EUR po spremembi 506.913,36 EUR) in nazadnje še zvišati znesek terjatve upnika N. d.d., ki ostane neporavnavana, iz 481.857,63 EUR na 482.212,59 EUR s pripadki.

8. Izrek o stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je pritožbene stroške odmerilo upoštevaje vrednost izpodbijanega dela terjatve, ki predstavlja vsoto izvršilnih stroškov pritožnika, ki niso bili poplačani s sklepom o poplačilu, to je 591,71 EUR. Pritožnik je uspel glede 354,96 EUR, zato je njegov uspeh 59,99 % in je upravičen le do sorazmernega dela priglašenih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je pritožniku priznalo 18,00 EUR nagrade za sestavo pritožbe po Tar. št. 3468, izdatke po Tar. št. 6002 v višini 20% nagrade, kar znaša 3,6 EUR ter 20% DDV (Tar. št. 6007) 4,32 EUR, skupaj torej 25,92 EUR. Sorazmeren del pritožbenih stroškov glede na uspeh je 15,55 EUR.