Jedro

Revizijsko sodišče v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421 člena ZPP upošteva revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo sodišča druge stopnje Cp 257/90 z dne 16.5.1990, v zvezi s sodbo prve stopnje št. P 966/87-59 z dne 15.12.1989 (revizija tožeče stranke zoper to pravnomočno sodbo pa je bila kot neutemeljena zavrnjena s sodbo opr. št. II Ips 666/90 z dne 23.5.1991). Odločitev je utemeljilo s tem, da v obnovitvenem postopku uveljavljani dokazi niso novi dokazi v smislu 9. točke 421. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo in jo nato pred iztekom revizijskega roka še dopolnila. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepov prve in druge stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija formalno opredeljeno ne zatrjuje nobene procesne kršitve. Tudi vsebinska presoja revizije in njene dopolnitve ne omogoča ocene, da tožeča stranka uveljavlja katero koli bistveno kršitev določb pravdnega postopka pri odločanju in odločitvi o njenem obnovitvenem predlogu. Le morebitne procesne kršitve v tem obnovitvenem postopku bi seveda sploh lahko bile predmet presoje v tem revizijskem postopku.

Tudi drugi uveljavljani revizijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava je v reviziji neobrazložen. Revizijsko sodišče ta revizijski razlog sicer upošteva tudi po uradni dolžnosti (člen 386 ZPP), vendar pa v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421. člena ZPP seveda le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev. Ta presoja v obravnavani obnovitveni zadevi niti ne pride v poštev, ko je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ugotovljeno, da z obnovitvenim predlogom uveljavljani "novi dokazi" sploh niso novi dokazi v smislu 9. točke 421. člena ZPP. Ta ugotovitev pa je rezultat dokazne ocene, ki je pridržana prvi in drugi stopnji in katere z revizijo ni dovoljeno načenjati (člen 385.3 ZPP).

Na konkretne revizijske razloge ni potrebno odgovarjati, ker se tožeča stranka tako v reviziji kot v njeni dopolnitvi ukvarja zgolj z vprašanji, ki so bila (po njeni presoji) pomembna za odločitev o glavni stvari, torej za sojenje v prejšnjem postopku, tj. v postopku, katerega obnovo je hotela doseči. Ta vprašanja pa v revizijskem postopku v tej obnovitveni zadevi niso pomembna.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo zato treba zavrniti na podlagi določb členov 404.1 in 393 ZPP.