Jedro

Tisti, na katerega se podatki v rojstni matični knjigi ne nanašajo, ne more zahtevati, da se črta podatek o očetu drugega, katerega rojstvo je vpisano v to knjigo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti sklepu Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 4.3.1992, s katero je navedeni prvostopni organ na podlagi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel zahtevo tožnikov za črtanje podatka o očetu A.R. pri vpisu rojstva I.T., roj. 24.10.1943 v ..., v rojstni matični knjigi v ... Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je prvostopni organ v obrazložitvi prvostopnega sklepa napačno navedel 22. člen zakona o matičnih knjigah. Pristojnost za spreminjanje, dopolnitve ali črtanje podatkov v matičnih knjigah določa 21. člen navedenega zakona. Vpisov ali posameznih podatkov v matični knjigi ni mogoče črtati zgolj na podlagi zahteve posameznika, ampak mora zato obstajati akt pristojnega organa, s katerim je bila izpodbita veljavnost ali obstoj določenega pravnega razmerja. Pravico zahtevati črtanja podatkov ima po zakonu o varstvu osebnih podatkov le posameznik, na katerega se ti podatki nanašajo, ki mora v svoji zahtevi predložiti dokaze, ki izpodbijajo resničnost dejstva ali podatka, vpisanega v javni listini. Tožnika po mnenju tožene stranke ne moreta biti stranki v postopku za črtanje podatkov o očetu v rojstni matični knjigi, v kateri je vpisano rojstvo I.T. Za presojo njene stvarne legitimacije v postopku za denacionalizacijo pa po mnenju tožene stranke občinski upravni organ za notranje zadeve ni pristojen. Tožena stranka je ugotovila, da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnikov zavrgel v skladu s 125. členom ZUP. Navedba napačne določbe zakona o matičnih knjigah v sklepu prvostopnega organa po mnenju tožene stranke ne more vplivati na odločitev. Glede na navedeno je tožena stranka odločila, da je sklep prvostopnega organa pravilen in zakonit, pritožba tožnikov pa neutemeljena.

Tožnika v tožbi navajata, da so vsi vpisi v matične knjige, ki so povezani s statusnimi pravicami, ki so bile ugotovljene v času okupacije v 2. svetovni vojni, neobstoječi. Morebitne pravice, ki so se nanašale na ugotavljanje očetovstva, materinstva in podobno, so se lahko uresničevale v za to določenem postopku v skladu s tedanjimi predpisi. Meni, da pristojni organi za notranje zadeve Republike Slovenije niso upoštevali teh predpisov in jih tudi niso uporabili v konkretnem primeru v upravnem postopku, čeprav so to bili dolžni narediti v skladu z ZUP, zakonom o notranjih zadevah in zakonom o matičnih knjigah. Svoj pravni interes v konkretnem postopku izkazujeta s tem, da sta stranki v postopku za denacionalizacijo premoženja po svojih prednikih pri pristojnem organu občine ... . A.R., ki je brat prvega tožnika in stric drugega tožnika, nima drugih dedičev, razen tožnikov. Zato imata pravni interes, da se ugotovi absolutna ničnost vpisa v rojstni matični knjigi v ..., da je A.R. oče I.T., in sicer na podlagi 267. člena ZUP. Prvostopni organ ni ugotavljal dejanskega stanja, ampak je iz formalno-pravnih razlogov zavrgel njuno zahtevo. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, kot tudi, da na podlagi 3. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) reši upravno zadevo na tak način, da izda nalog matičnemu uradu občine, da iz rojstne matične knjige izbriše vpis A.R. kot izvenzakonskega očeta I.T. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi ter predlaga sodišču, da zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81 in 38/86 - prečiščeno besedilo, št. 2/87 - ZMK) se v rojstno matično knjigo med drugim vpisujejo ime in priimek otrokovih staršev in ugotovitev očetovstva; pristojni organ mora odločbo oziroma drugo javno listino o dejstvih in spremembah poslati pristojnemu matičarju v 15 dneh od dneva, ko postane pravnomočna oziroma od dneva izdaje (3. in 4. točka 1. odstavka in 2. odstavek 4. člena); matičar vpisuje v matične knjige le tista dejstva in podatke, ki so mu bili prijavljeni oziroma, ki jih navaja akt pristojnega organa; matičar je pred vpisom dejstva ali podatka v matično knjigo dolžan v 30 dneh od prejema prijave oziroma akta ugotoviti njegovo pravilnost in resničnost v uradnih evidencah; že vpisano dejstvo ali podatek se lahko v matični knjigi spremeni, dopolni ali črta le na podlagi odločbe pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve ali akta drugega organa, pristojnega za ugotovitev dejanskega stanja; če vpis spremembe osebnega stanja glede na dejansko stanje, ki ga izkazuje matična knjiga, ni mogoč, matičar vpis odloži, stranko pa napoti na pristojni organ zaradi ureditve predhodnega vprašanja (določbe 21. člena).

Po določbi zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP - Uradni list RS, št. 8/90) mora upravljalec zbirke podatkov na zahtevo posameznika dopolniti ali popraviti podatke, za katere posameznik, na katerega se podatki nanašajo, izkaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni; zbrisati podatke, za katere posameznik, na katerega se podatki nanašajo, meni, da so bili zbrani v nasprotju z določbami tega zakona (1. in 2. točka 1. odstavka 17. člena).

Po določbi ZUP izda pristojni organ sklep, če vidi iz vložene strankine zahteve, da po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka; zoper ta sklep je dovoljena posebna pritožba (2. odstavek 125. člena).

Po presoji sodišča sta odločitvi prvostopnega organa in tožene stranke pravilni. Ne le, da sam vpis v rojstno matično knjigo ni odločba, ki bi jo ob pogojih 267. člena ZUP bilo možno izreči za nično, tudi sicer tožnika ne izkazujeta pravnega interesa v konkretni zadevi. Dejanski interes zaradi tekočega denacionalizacijskega postopka, iz katerega bi se v primeru navedenega črtanja v rojstni matični knjigi izločila kot dedič I.T., še ni pravni interes, saj gre za podatek v navedeni knjigi, ki se nanju sploh ne nanaša, pač pa se nanaša na rojstvo I.T. in na podatek o njenem očetu.

Sklepanje tožnikov v tožbi, da je glede na citirane nekdanje predpise tak vpisani podatek ničen, je v tem upravnem sporu neupoštevno. Prvostopni organ in tožena stranka sta se namreč v svojih odločbah pravilno oprla na citirane določbe navedenih v Republiki Sloveniji veljajočih zakonov in v skladu z njimi pravilno odločila. Tožena stranka je po presoji sodišča tudi dala pravilne razloge za tako odločitev.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS. Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).