Jedro

Ker ima zamuda roka za vložitev revizije za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 1674/2004-7 z dne 22.9.2004.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče, kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.8.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, vloženo 5.7.2004 za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve izrednih pravnih sredstev in ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Izredna pravna sredstva v pravdnem postopku so revizija, obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti. V 367. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je določeno, da stranke lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Navedena sodba je bila tožniku oziroma njegovemu pooblaščencu vročena 24.2.2003. Zadnji dan roka za vložitev revizije je bil 26.5.2003. Zamuda roka za vložitev revizije ima za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži le Državno tožilstvo Republike Slovenije v roku treh mesecev (385. člen ZPP). Stranka sama ni upravičena vložiti take zahteve. Tožnik zato ni legitimiran za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, potekel pa je tudi trimesečni rok za vložitev zahteve. Zato ni izpolnjen pogoj, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Izredno pravno sredstvo je tudi obnova postopka. Tožnik zatrjuje, da je bila sodba pritožbenega sodišča izdana na podlagi lažnih dokazov. Pomeni, da kot obnovitveni razlog šteje krivo izpovedbo prič oziroma, da se sodna odločb opira na ponarejeno listino ali listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina (5. in 6. točka 394. člena ZPP). Tožnik ne konkretizira, kateri dokazi naj bi bili lažni in iz katerega razloga. V pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v navedeni zadevi mu je bila zagotovljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Sodba sodišča prve stopnje je bila preizkušena na podlagi tožnikove pritožbe. Zato je mogoče zaključiti, da so navedbe tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tem pogledu je prošnja očitno nerazumna. V delu, v katerem tožnik prosi za pravno pomoč za vložitev ustavne pritožbe, pa tožena stranka ugotavlja, da je ustavna pritožba na podlagi 51. člena Zakona o ustavnem sodišču dopustna šele potem, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Tožnik teh pravnih sredstev ni izkoristil. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Zato sodišče prve stopnje sledi utemeljitvi odločbe tožene stranke in se pri tem sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Po pregledu pravdnega spisa zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da navedena pravdna zadeva še ni pravnomočna in da roki za izredno pravno sredstvo revizije in izredno pravno sredstvo zahteve za varstvo zakonitosti zato niso začeli teči. Navaja tudi, da zavržena ovadba za domnevno kaznivo dejanje in zavržen predlog za uvedbo postopka o prekršku ne predstavljata zakonitega razloga, na podlagi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka po določbah ZPP.

Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z navedeno sodbo. Želi, da se zadeva ponovno prouči. Odvetnik S.R. je navajal lažne podatke. Izredna pravna sredstva ni uporabil, ker mu tožena stranka to ni dovolila.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve izrednih pravnih sredstev (revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in obnove postopka) in ustavne pritožbe, vse v zvezi s pravnomočno pravdno zadevo Okrajnega sodišča na Jesenicah, v kateri mu je bilo kot tožencu naloženo, da izprazni sobo in jo izroči toženi stranki.

Tožena stranka (ki je prošnjo zavrnila) v svoji odločbi in sodišče prve stopnje (ki je zavrnilo tožnikovo tožbo) v izpodbijani sodbi sta svoji odločitvi obrazložila in utemeljila s konkretnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je odgovorilo na vse tožbene ugovore. Navedeni razlogi so skladni z dejanskim stanjem, ki izhaja iz podatkov predloženega spisa. Imajo tudi podlago v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči, Zakona o pravdnem postopku in Zakona o ustavnem sodišču, na katere se sklicujeta sodišče prve stopnje in tožena stranka. Pritožbeno sodišče se strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe in z odločitvijo o zavrnitvi tožbe po določbi 1. odstavka 59. člena ZUS, po kateri se takšna odločitev sprejme, če sodišče ugotovi, da je odločitev pravilna in zakonita. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno in utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato pritožba, v kateri tožnik podaja le zahtevo po ponovni proučitvi zadeve, ne navaja pa nobenih konkretnih ugovorov, v katerih bi izpodbijal pravne in dejanske razloge izpodbijanih odločitev, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno in ker je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.