Jedro

Pri vlogi tožnika gre za isto upravno zadevo, o kateri se je že vodil sedaj pravnomočno zaključen sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam izrecno navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge svoje prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo predhodno vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek. Tudi iz posplošenih tožbenih navedb izhaja, da se tožnikove navedbe še vedno nanašajo na razloge, ki jih je navajal že v postopku, o katerem je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla vlogo tožnika za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. V obrazložitvi sklepa povzema navedbe tožnika, da je v skladu z napotki v pisni informaciji tožene stranke pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno utemeljujejo njegovo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito in prosi za uvedbo novega postopka v zvezi s svojo novo prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Ponovni prošnji so bile priložene tudi 3 priloge, ki jih tožnik v vlogi omenja. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik 19. 4. 2010 pri njej že vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ki je bila združena z odločanjem o prošnji njegove soproge in je tožena stranka obe prošnji zavrnila. Oba sta sprožila upravni spor, v katerem je bilo o tožnikovi tožbi posebej odločeno s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1454/2011-23 z dne 1. 2. 2012, ki je tožbo tožnika zavrnilo. Tožnik pa je med trajanjem upravnega spora pri pristojnem organu, sedaj toženi stranki, podal vlogo, s katero je zahteval uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, torej smiselno enak zahtevek, kot v obravnavani sporni zadevi, pa ga je pristojni organ s svojim sklepom z dne 19. 3. 2012 že zavrgel. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 129. člena med drugim določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Iz dopisa tožnika, s katerim prosi za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite, kakor tudi iz listin, ki jih je istočasno posredoval toženi stranki, izhaja, da tožnik meni, da razpolaga z dokumentacijo, ki je pomembna za odločanje o njegovi že vloženi prošnji za mednarodno zaščito. Tožnik ne navaja kakšnih novih, drugačnih razlogov, zaradi katerih bi želel vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, ampak navaja, da razpolaga z novo dokumentacijo, ki dodatno utemeljuje njegovo prošnjo za mednarodno zaščito. Glede na to, da se o isti upravni zadevi že vodi sodni postopek, tožena stranka ne more obravnavati tožnikove vloge in posledično ne more sprejeti nove prošnje za mednarodno zaščito in je iz teh razlogov tožena stranka odločila, da je potrebno v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP vlogo zavreči. Tožnik v tožbi posplošeno kritizira uvodoma navedeno izpodbijano odločitev tožene stranke, ker naj bi bila odločitev v nasprotju z informacijami, ki bi jih tožnik pridobil po uradni osebi dne 19. 4. 2012, po katerih se je tožnik tudi ravnal ter vložil zahtevo za začetek novega postopka. Vsi „dokazi o spremenjenih posebnih okoliščinah“ v njegovi novi zahtevi se uvrščajo predvsem v „predhodni postopek“, vendar tožnik tedaj z njimi ni razpolagal, ko pa jih je predložil skupaj s predmetno vlogo, pa je tožena stranka sprejela izpodbijano odločitev, ki je za tožnika nepojmljiva, saj meni, da bi morala tožena stranka „dokaze o spremenjenih okoliščinah“ vključiti v „predhodni postopek“, ki bi bil na ta način obnovljen. Dodaja še, da se je skozi celotni „predhodni postopek“ tožniku in njegovi ženi A.A. ponavljal očitek, da sta iz Republike Hrvaške zbežala zaradi zaporne kazni, določene z dokončno sodbo Okrožnega sodišča v Slavonskem Brodu, čeprav sta bila po mnenju tožnika nedolžna in po krivem obsojena v postopku, ki ni dosegel pravnih standardov sojenja v demokratičnih in pravnih državah. Prav zato sta v Republiki Sloveniji zaprosila za mednarodno zaščito. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, pri čemer se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet spora uvodoma navedeni sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo ponovno vlogo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 24. 4. 2012 na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje tožnikove vloge po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Pri tem sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik že vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ki je bila zavrnjena, zoper odločbo je sprožil upravni spor, Upravno sodišče RS pa je s pravnomočno sodbo opr. št. I U 1454/2011 z dne 1. 2. 2012 odločilo, da se tožba tožnika zavrne.

Sodišče ne more slediti tožbenim očitkom glede obrazložitve izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sklepa je dovolj podrobna, da se da sklep preizkusiti, navedena je pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka vlogo tožnika zavrgla in navedeni so razlogi, zaradi katerih jo je zavrgla s konkretno navedbo sodnega postopka, ki je že pravnomočno končan. Sklep je zato mogoče v celoti preizkusiti, tako da ne gre za očitano kršitev pravil postopka.

Tudi po oceni sodišča gre pri novi vlogi tožnika za isto upravno zadevo, o kateri se je že vodil sedaj pravnomočno zaključen sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam izrecno navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge svoje prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo predhodno vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek. Tudi iz posplošenih tožbenih navedb izhaja, da se tožnikove navedbe še vedno nanašajo na razloge, ki jih je navajal že v postopku, o katerem je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek.

Ker je torej sklep pravilen, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.