Jedro

Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.

Izrek

Pritožbama zagovornika obdolžene N.P. in zagovornika obdolženega Ž.D. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se do konca postopka oziroma do izvršitve pravnomočne sodne odločbe podaljša začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpr 42674/2017 z dne 18. 7. 2019 (nazadnje podaljšano s sklepom II K 42674/2017 z dne 5. 1. 2021), zoper obdolženo N.P., obdolženega Ž.D. in prejemnika koristi T. d.o.o., s čimer se jim prepove razpolaganje s premoženjem ter odtujitev in obremenitev nepremičnin in poslovnih deležev, natančno navedenih v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep sta se pritožila - zagovornik obdolžene N.P. brez navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter; - zagovornik obdolženega Ž.D. zaradi vseh pritožbenih razlogov, kot to navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje in odločanje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka. V obravnavani zadevi slednjemu ni bilo zadoščeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Zagovornika obdolžencev v glavnini pritožb v delu, ki se nanaša na družbo T. d.o.o. navajata, da je sodišče prve stopnje „zmotno uporabilo materialno pravo“, vendar pa je iz njunih nadaljnjih pritožbenih navedb, ko trdita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi bila ta družba obogatena oziroma da bi prejela kakršnokoli premoženjsko korist iz naslova obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, razbrati, da uveljavljata kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob navedenem zagovornik obdolženke v zvezi z družbo T. d.o.o. še navaja, da tudi iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi se premoženjska korist „prelivala“ v premoženje družbe T. d.o.o.. Istovrstno kršitev pa zagovornik obdolženke uveljavlja še z navedbami, da obstoj nevarnosti, kot odločilno dejstvo v obravnavani zadevi, ni z ničemer obrazloženo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

6. Zagovornika imata prav. Sodišče prve stopnje namreč v izpodbijanem sklepu ni z ničemer pojasnilo svojega zaključka iz točke I/3 izreka izpodbijanega sklepa, in sicer da je družba T. d.o.o. prejemnica koristi, kakšno premoženjsko korist bi naj prejela z obdolžencema očitanimi kaznivimi dejanji in zakaj je z izpodbijanim sklepom odredilo prepoved odtujitve in obremenitve oziroma kakršnokoli razpolaganja z vozilom, katerega lastnica je družba. Zgolj navedba v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je obdolženi Ž.D., ki je po podatkih spisa izvenzakonski partner obdolžene N.P., edini družbenik in ustanovitelj družbe T. d.o.o. namreč ne more zadostovati. Še zlasti ne, ko je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenikov, pri čemer niti iz izreka sodbe II K 18798/2021 z dne 13. 4. 2021 niti iz njenih razlogov ne izhaja, da bi bila družba T. d.o.o. prejemnica koristi iz kaznivih dejanj, kot to pravilno poudarja zagovornik obdolženke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov, ki bi kazali na konkretno povezavo med družbo T. d.o.o., kot prejemnico koristi, in obdolžencem Ž.D. (oziroma obdolženo N.P.). Poleg tega je v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa ob sklicevanju na sklep II K 42674/2017 z dne 5. 1. 2021 navedlo zgolj, da obdolženca ustanavljata nove družbe; da sta na naslovu njunega bivanja sedeža dveh družb (T. d.o.o. in D. d.o.o.); in da dejavnost prenašata na novoustanovljene družbe, dolgovi izbrisanih družb pa ostajajo neporavnani, kar je utemeljilo s trditvami, da obdolženca premoženje, s katerim razpolagata in koristita, ne prenašata v lastno premoženje ampak večinoma ostaja v leasingu. Takšne navedbe, ob odsotnosti ustrezne argumentacije in navedbe dokazov, ki bi podkrepili zaključke sodišča prve stopnje, ne omogočajo sklepanja o načinu delovanja obdolžencev in posledično konkretni in realni nevarnosti, ki je potrebna za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja. Nenazadnje pa niti ne morejo samodejno pomeniti, da je družba T. d.o.o. prejemnica koristi v obravnavani zadevi. Iz posplošenih razlogov izpodbijanega sklepa tako ni razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje napravilo takšne zaključke in kaj bi naj za obravnavano zadevo sploh predstavljala okoliščina, da obdolženca „večinoma ostajata v leasingu“. Povsem na mestu je zato tudi pritožbeno navajanje zagovornika obdolženke, da je družba T. d.o.o. bila ustanovljena že 3. 2. 2011 (kot je to razvidno iz izpisa iz poslovnega registra) in torej pred inkriminiranim obdobjem, kar dodatno vzbuja dvom v zaključke izpodbijanega sklepa glede načina delovanja obdolžencev pri izvrševanju kaznivih dejanj.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama zagovornikov obdolžencev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki bo ugotovljene kršitve v nakazani smeri odpravilo. Pri tem bo upoštevaje prvi odstavek 502.c člena ZKP vezano na obrazložen predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja in pravico vseh udeležencev, da se o njem izjavijo, nato pa bo navedlo tehtne razloge za svoje zaključke. Glede na naravo ugotovljenih kršitev se pritožbeno sodišče s preostalimi pritožbenimi navedbami, na katere ni bilo izrecno odgovorjeno v tem sklepu ni opredeljevalo, posebno pozornost in kritično presojo, pa jim bo namenilo sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.