Jedro

V tej zadevi je bilo sporno, ali sta se pravdni stranki dogovorili za uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000, ki za razrešitev spora določajo pristojnost arbitraže, ter, ali je arbitražna klavzula Splošnih pogojev Orgalime S 2000 veljavna.

Subjektivne razlage po prvem odstavku 8. člena Konvencije združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajske konvencije) med drugim ni mogoče uporabiti, če stranke v postopku niso podale trditev o namenu strank ali če bi jim bilo dokazovanje namena težavno oziroma bi bilo neuspešno.

Določba 8. člena Dunajske konvencije se uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja Dunajska konvencija. V spornem obdobju se je štelo, da Kraljevina Švedska, zaradi pridržka na podlagi 92. člena Dunajske konvencije ni pogodbenica Dunajske konvencije glede snovi, ki jo ureja njen II. del Sklenitev pogodbe).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v razveljavljenem delu vrne temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sklenilo, da samo ni pristojno za odločanje o sporu med pravdnima strankama (I. točka izreka), ker je za odločanje pristojna Mednarodna trgovinska arbitraža (II. točka izreka). Posledično je zavrglo tožbo in razveljavilo opravljena pravdna dejanja (III. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v II. točki izreka (I. točka izreka). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 371. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP je Vrhovno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem je bil izpodbijan z revizijo, in v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, tožena stranka pa je tuja pravna oseba s sedežem v Kraljevini Švedski.

- Pravdni stranki sta pričeli poslovno sodelovati leta 1994. Pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe za stroj ... (v nadaljevanju stroj M.) leta 2006 sta med seboj sklenili dve prodajni pogodbi, v katerih so bili vključeni Splošni pogoji OZN ECE 188A.

- Ponudbi tožene stranke z dne 28. 11. 2006 in z dne 14. 12. 2006 sta v 8. točki z naslovom „Standardna določila in pogoji“ vsebovali isto navedbo: „S. standardna določila in pogoji so vključeni v prodajni pogodbi S., ki jo morata podpisati stranki, da se izvede prodajni posel.“ Splošni pogoji ponudbama niso bili priloženi.

- V ponudbah tožene stranke z dne 28. 11. 2006 in z dne 14. 12. 2006 je bilo tudi navedeno: „Če je karkoli nejasno glede tehničnih ali komercialnih podrobnosti te ponudbe, navežite stik z nami oziroma nas pokličite kadarkoli.“ - Direktor tožene stranke je tožečo stranko že pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe seznanil s Splošnimi pogoji Orgalime S 2000 oziroma so se pooblaščene osebe o teh splošnih pogojih pred sklenitvijo posla pogovarjale.

- Tožeča stranka je z naročilnico z dne 15. 12. 2006 v celoti sprejela ponudbo tožene stranke z dne 14. 12. 2006 za stroj M. - Med pravdnima strankama je nastal spor v zvezi z napakami stroja M. - Tožena stranka se je pri reševanju spora večkrat izrecno sklicevala na posamezna določila Splošnih pogojev Orgalime S 2000. Tožeča stranka je dne 9. 7. 2007 prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, kateremu so bili priloženi Splošni pogoji Orgalime S 2000, pri čemer tožeča stranka teh Splošnih pogojev ni z ničemer komentirala.

- Dokumenti v zvezi s sklenitvijo pogodbe so bili sestavljeni v angleškem jeziku, prav tako Splošni pogoji Orgalime S 2000. - Tako Splošni pogoji OZN ECE 188A kot Splošni pogoji Orgalime S 2000 so vsebovali arbitražno klavzulo.

Revizijske navedbe

6. Tožeča stranka v reviziji očita zmotno uporabo drugega odstavka 8. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Ur. l. SFRJ, MP, št. 10/1984; Ur. l. RS, MP, št. 19/1993 (Ur. l. RS, št. 65/1993); v nadaljevanju Dunajska konvencija ali DK). Očitke bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa podaja predvsem v povezavi s posameznimi okoliščinami, na katere je sodišče druge stopnje oprlo svoj zaključek, da so bili Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki vsebujejo arbitražno klavzulo, del sporne prodajne pogodbe. Tudi sicer naj bi bil ta materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje nepravilen. Tožeča stranka poleg tega zatrjuje, da naj bi bila arbitražna klavzula neveljavna.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija tožeče stranke je utemeljena.

8. V tej zadevi je bilo sporno, ali sta se pravdni stranki dogovorili za uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000, ki za razrešitev spora določajo pristojnost arbitraže, ter, ali je arbitražna klavzula Splošnih pogojev Orgalime S 2000 veljavna. Sodišče druge stopnje je na obe vprašanji odgovorilo pritrdilno.

9. Tožeča stranka v reviziji uvodoma očita, da naj bi sodišče druge stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 8. člena Dunajske konvencije. Na to določbo naj bi se sodišče druge stopnje lahko oprlo le, če bi presodilo, da se določba prvega odstavka 8. člena Dunajske konvencije ne more uporabiti.(1) Revizijski očitek ni utemeljen.

10. Dunajska konvencija daje prednost subjektivni razlagi po prvem odstavku 8. člena DK; kadar se ta določba ne more uporabiti, pa pride v poštev objektivna razlaga z vidika razumne osebe po drugem odstavku 8. člena DK. Subjektivne razlage po prvem odstavku 8. člena DK med drugim ni mogoče uporabiti, če stranke v postopku niso podale trditev o namenu strank ali če bi jim bilo dokazovanje namena težavno oziroma bi bilo neuspešno. Če trditev o namenu strank v postopku ni bilo oziroma če sodišče meni, da jih ni mogoče opredeliti kot trditve o namenu, se sodišču ni treba posebej opredeljevati, zakaj ni uporabilo prvega odstavka 8. člena DK, temveč zadošča, da uporabi drugi odstavek 8. člena DK.(2)

11. Tožeča stranka v reviziji nadalje očita, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da naj bi tožena stranka ne zmogla dokaznega bremena v zvezi z ugovorom sodne pristojnosti (očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizijski očitek ni utemeljen.

12. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na očitek, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena, temveč je odgovorilo na domnevni očitek o pomanjkanju trditvenega bremena (7. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje). Vendar pa je bil pritožbeni očitek tožeče stranke glede dokaznega bremena očitek relativne kršitve določb pravnega postopka, na katerega sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP); zato bi ga tožeča stranka morala konkretizirati, da bi sodišče druge stopnje sploh lahko nanj odgovorilo. Tega pa tožeča stranka ni storila. Tudi če je tožeča stranka morebiti menila, da konkretizacija očitka glede dokaznega bremena izhaja iz drugih delov pritožbe, pa v reviziji ni navedla, na katere konkretizirane pritožbene navedbe naj ne bi dobila odgovora.

13. Tožeča stranka v reviziji nadalje očita, da iz sklepa sodišča druge stopnje ni jasno, ali je izjavo iz 8. točke ponudbe tožene stranke („S. standardna določila in pogoji so vključeni v prodajni pogodbi S., ki jo morata podpisati stranki, da se izvede prodajni posel.“) razlagalo tako, da so v prodajno pogodbo vključeni Splošni pogoji Orgalime S 2000 (8. točka in drugi odstavek 10. točke obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje) ali splošni pogoji tožene stranke (11. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje). Revizijski očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

14. Obrazložitev izpodbijanega sklepa omogoča njegov preizkus. Iz izreka in celotne obrazložitve je jasno razvidno, da je sodišče druge stopnje potrdilo zaključek sodišča prve stopnje, da so bili v sporno prodajno pogodbo vključeni Splošni pogoji Orgalime S 2000. Sodišče druge stopnje je izpostavilo Splošne pogoje Orgalime S 2000 tudi v 11. točki obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje, in sicer kot podlago za, po njegovi presoji pravilen, zaključek sodišča prve stopnje.

15. V nadaljevanju Vrhovno sodišče obravnava procesne očitke, ki jih tožeča stranka v reviziji podaja v zvezi s posameznimi okoliščinami, na katere je sodišče druge stopnje oprlo svoj zaključek, da so bili Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki vsebujejo arbitražno klavzulo, del sporne prodajne pogodbe.

16. Tožeča stranka v reviziji očita, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbene navedbe, da tožeča stranka sklicevanju tožene stranke na S. splošne pogoje ni posvečala posebne pozornosti, saj si je zapis v 8. točki ponudbe razlagala tako, da bodo S. splošni pogoji veljali le v primeru, če bodo izrecno vsebovani v pisni pogodbi med pravdnima strankama (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizijski očitek ni utemeljen.

17. Sodišče druge stopnje se je do pritožbenih navedb o sklenitvi sporne prodajne pogodbe v pisni obliki opredelilo, in sicer je pojasnilo, da je pogodba sklenjena pisno tudi, če si stranki le izmenjata listini (ponudba in sprejem), iz katerih izhajajo bistvene sestavine pogodbe (14. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje).

18. Tožeča stranka nadalje očita, da je sodišče druge stopnje kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) s tem, ko je ugotavljalo, kakšno je razmerje med Splošnimi pogoji OZN ECE 188A in Splošnimi pogoji Orgalime S 2000 (ugotovitve v 9. točki na 4. strani obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje). Revizijski očitek ni utemeljen.

19. Splošni pogoji so del pogodbenega prava, vsebino katerega je treba v postopku zatrjevati in dokazovati. Tožena stranka je glede razmerja med Splošnimi pogoji OZN ECE 188A in Splošnimi pogoji Orgalime S 2000 zatrjevala, da so na podlagi splošnih pogojev OZN ECE 188A nastali splošni pogoji Orgalime S 2000 (list. št. 254); zato sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da Splošni pogoji Orgalime S 2000 temeljijo na enakih izhodiščih kot Splošni pogoji OZN ECE 188A, ni prekršilo razpravnega načela. Poleg tega je tožena stranka zatrjevala, da so Splošni pogoji Orgalime S 2000 moderna inačica Splošnih pogojev OZN ECE 188A (list. št. 192, 209), kar predstavlja zadostno trditveno podlago za preostale ugotovitve sodišča druge stopnje: da je Komisija OZN ugotovila, da Splošni pogoji OZN ECE 188A ne dosegajo vseh zahtev prakse, ker niso popolni in so v določeni meri zastareli; da so bili zato leta 1992, sicer res s strani druge organizacije - Orgalime, izdelani novi standardizirani pogoji, ki so od sprejetja prevzeli že velik del prejšnjega trga Splošnih pogojev OZN ECE 188A; ter da so bili Splošni pogoji Orgalime S 2000 izdelani avgusta 2000 in predstavljajo novejšo različico pogojev iz leta 1992. 20. Nadalje ni utemeljen očitek tožeče stranke, da naj bi bilo razpravno načelo (7. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) kršeno tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da so tudi Splošni pogoji OZN ECE 188A vključevali arbitražno klavzulo.

21. Ker tožeča stranka te relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala že v pritožbi (sporna ugotovitev je bila vsebovana že v 16. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), se nanjo na podlagi določbe 286.b člena ZPP ne more upoštevno sklicevati šele v reviziji. Vrhovnemu sodišču zato na ta revizijski očitek ni bilo treba odgovoriti.

22. Neutemeljen je tudi očitek, da naj bi obstajalo nasprotje med ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da so Splošni pogoji Orgalime S 2000 široko uporabljeni na območju poslovanja pravdnih strank, ter med ugotovitvijo, da so ti splošni pogoji splošno in široko uporabljeni na področju, na katerem deluje dobavitelj oziroma tožena stranka (očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

23. Območje se namreč nanaša na ozemeljski oziroma prostorski vidik uporabe Splošnih pogojev Orgalime S 2000, medtem ko se področje nanaša na dejavnost, v kateri se ti splošni pogoji uporabljajo; zato med zgornjimi ugotovitvami ni nasprotja.

24. V zvezi z zgornjimi ugotovitvami (glej 22. točko obrazložitve) tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita tudi neutemeljeno uporabo pravnega standarda splošno znanega dejstva (peti odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) ter kršitev trditvenega bremena (7. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Revizijska očitka nista utemeljena.

25. Ker tožeča stranka teh dveh relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni uveljavljala že v pritožbi, Vrhovnemu sodišču, upoštevaje določbo 286.b člena ZPP, nanju ni bilo treba odgovoriti.

26. V zvezi z ugotovitvijo, da je direktor tožene stranke tožečo stranko že pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe seznanil s Splošnimi pogoji Orgalime S 2000, tožeča stranka v reviziji utemeljeno očita kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

27. Tožeča stranka namreč v reviziji utemeljeno opozarja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb tožeče stranke, ki je sodišču prve stopnje očitala, da se ni opredelilo do izjave direktorice tožeče stranke in priče G. Č., ki naj bi oba izpovedala, da tožena stranka v času sklepanja pogodbe ni nikoli omenjala Splošnih pogojev Orgalime S 2000, oziroma da se ni opredelilo do pritožbene navedbe, da je nelogično, da tožena stranka, v kolikor bi tožeči stranki v času pogajanj dejansko predstavila svojo zahtevo po uporabi Splošnih pogojev Orgalime S 2000, le-teh tožeči stranki ne bi poslala po elektronski pošti ali po faksu, ki sta predstavljala ustaljen način pisne komunikacije med strankama.

Odločitev o reviziji

28. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (27. točka obrazložitve). Zaradi podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP) je Vrhovno sodišče sklep sodišča druge stopnje v II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo temu sodišču v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

29. V novem postopku naj sodišče druge stopnje upošteva, da se določba 8. člena DK uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja DK, ter da se je v spornem obdobju štelo, da Kraljevina Švedska, zaradi pridržka na podlagi 92. člena DK, ni pogodbenica DK glede snovi, ki jo ureja II. del DK (Sklenitev pogodbe).

30. Odločitev o revizijskih stroških (tožeče stranke) temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): 8. člen Dunajske konvencije: Po tej konvenciji se bodo izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagale v skladu z njenim namenom, kadar je druga stran vedela za ta namen ali ji ta namen ni mogel biti neznan (prvi odstavek).

Če se prejšnji odstavek ne more uporabiti, se izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagajo tako, kot bi jih razumna oseba enakih lastnosti kot druga stran razumela v enakih okoliščinah (drugi odstavek).

Pri ugotavljanju namena ene strani ali pojmovanja razumne osebe se upoštevajo vse relevantne okoliščine primera, vštevši njihova pogajanja, prakso, ki so jo strani vzpostavile, običaje in poznejše ravnanje vsake strani (tretji odstavek).

Op. št. (2): Iz literature izhaja, da, čeprav je razlaga po drugem odstavku 8. člena DK formalno na drugem mestu, praktično gledano predstavlja glavni koncept razlage DK oziroma da pristop po drugem odstavku 8. člena DK prevladuje iz praktičnih razlogov (npr. zaradi težav pri dokazovanju namena) (Slechtriem & Schwenzer, Commentray on the UN Convention on the International Sale of Goods (CISG), 3. izdaja, ur. Schwenzer, Oxford University Press, 2010: 8. člen, robne št. 11, 20, 23; Honnold, J., Uniform Law for International Sales under the 1980 United Nations Convention, 3. izdaja, Kluwer Law International, 1999: 8. člen, str. 118, robna št. 107).