Jedro

Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.

Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožnici plačati znesek 4.550,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo: - od zneska 1.623,45 EUR od 10. 9. 2020 dalje do plačila, - od zneska 1.438,99 EUR od 10. 2. 2021 dalje do plačila, - od zneska 1.488,03 EUR od 10. 4. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka).

Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnice v 15 dneh v višini 590,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Bistveni razlogi v izpodbijani sodbi so, da je tožnica za toženko izvajala storitve vključitve v sistem spletnega portala tožnice, tožnica je bila toženki dolžna za plačilo posredovati povpraševanje potencialnih strank po njenih storitvah. Toženka je pri tožnici naročila oglaševanje svojih storitev s področja sončnih elektrarn. Tožnica je za posredovana povpraševanja izstavila račune, ki jih toženka ni poravnala. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi je tožnica po pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) navedla trditveno podlago o odločilnih dejstvih v zvezi s sklenjenim poslom in predložila dokaze, med drugim tudi verodostojne listine, ki so podlaga predlogu za izvršbo. Toženka po pozivu sodišča na podlagi 278. člena ZPP, da v danem roku odgovori na dopolnitev tožbe tožnice z obrazloženo vlogo, iz katere mora izhajati ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter zakaj (prvi odstavek 278. člena ZPP), ni odgovorila. Zato je sodišče na podlagi domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da je dejansko stanje med strankama nesporno,1 brez opravljene glavne obravnave, v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odločilo tudi o stroških postopka.

3. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka in je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer kršitev načela kontradiktornosti in neposrednosti, ker je bilo odločeno brez razpisa in izvedbe pripravljalnega ali glavnega naroka za obravnavo. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj opravi glavno obravnavo.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje jasnim in pravilnim razlogom v izpodbijani sodbi. Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Kot je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (8. točka razlogov), pri čemer se je sklicevalo na sodno prakso VS RS, je tudi domneva iz drugega odstavka 214. člena ZPP umeščena v splošni del zakona, zato predstavlja splošno pravilo, katerega ni mogoče izključiti za posamezno procesno situacijo, če zakon izrecno ne ureja takšne izjeme. Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP. Očitek, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej ni utemeljen.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana niti nobena od ostalih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Takšno stališče je bilo oblikovano že v odločbi VSRS III Ips 58/2016, 19. 9. 2017.