Jedro

ZVEtL-1 v petem odstavku 23. člena določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine šteje, da so atriji sestavine posameznih delov stavbe, katerim pripadajo, zemljišče pod atriji pa je pripadajoče zemljišče stavbe. Evidentiranje atrijev kot sestavin posameznih delov stavbe (za kar se zavzema pritožnik) je omogočil šele ZKN, ki se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Ker pa je sodišče prve stopnje že pred uveljavitvijo ZKN odredilo parcelacijo zemljišča, ki predstavlja zemljišče pod atriji, in so bile spremembe na podlagi pravnomočnega vmesnega sklepa (po uveljavitvi ZKN) že vpisane v kataster nepremičnin, nov vpis ni bil potreben, ker ni bilo očitnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin (prim. 28. člen ZVEtL-1) oziroma za nov vpis ni pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v za pritožbo relevantnem delu ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 000/1031, stoječi na parc. št. 480/4, 408/6.1, 480/7 in 408/6.2, vse k. o. X, z naslovom ..., obstoji etažna lastnina (III. točka izreka) in da je pri tej stavbi v zemljiški knjigi že vpisana etažna lastnina, in sicer je kot splošni skupni del stavbe že vpisana zemljiška parc. št. 480/4 (IV. a točka izreka), kot splošni skupni del več stavb pa del z ID znakom 000-0000-248 (IV. b točka izreka) ter številni posamezni deli stavbe (IV. c točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da so poleg v IV. a točki izreka navedenih zemljiških parcel splošni skupni deli stavbe še nekatere druge zemljiške parcele, med drugim tudi zemljiška parc. s št. 480/17. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil osmi udeleženec (v nadaljevanju pritožnik). Navaja, da se pritožba nanaša na to, da sodišče parc. št. 480/17 obravnava kot splošni skupni del stavbe, s čimer se ne strinja. Ta parcela je vrtna terasa, kot vrt 9,25 m² se imenuje v projektni dokumentaciji. V kupni pogodbi št. 01 piše, da stanovanju pripada vrt, kot vrt ima svojo postavko v dodatku k prodajni pogodbi št. 01 z dne 13. 10. 1980 in ceno 31,698,15 dinarjev. Če bi bila navadna parcela, je prodajalec ne bi smel zaračunati oziroma prodajati. To dokazuje, da je to parcelo kupil in plačal skupaj s stanovanjem in ne more biti splošni skupni del stavbe. Zahteva, da se parc. št. 480/17 obravnava kot vrtna terasa, da se upošteva pogodba in gradbena dokumentacija. Po projektni dokumentaciji sta stanovanje in terasa celota, tako projektirana in tako zgrajena. Vse to je že skušal pojasniti v pripombah na izvedeniško mnenje in v pritožbi na sklep z dne 30. 6. 2015. Ta parcela je ločena od ostalih tako, da so bile narejene betonske stene, ki so povezane s stavbo. Terasa je konstrukcijsko povezana s stavbo in pripada temeljni plošči in se mora kot taka všteti v površino stanovanja. Terasa je individualni del stanovanja in ne splošni skupni del stavbe. Parc. št. 480/18 je navadno zemljišče, na katerem raste trava. Za parc. št. 480/19 je sodni izvedenec zapisal, da se na sredini štirih atrijev nahaja površina, ki jo uporabljajo stanovalci stavbe za izhod iz zasilnih stopnic. Resnica je samo prvi del stavka, ostalo pa izmišljotina. Med parcelami 480/17, 480/18 in 480/19 je velika in pomembna razlika in jih ni mogoče obravnavati enako. Za razliko od parc. št. 480/17, so parc. št. 480/18 in 480/19 navadna zemljišča ali travniki, ki bi pripadali ali neatrijskim stanovanjem na drugi podlagi oziroma samo na podlagi dejstva, da so te parcele okoli teh stanovanj in te parcele se ne kupujejo in ne prodajajo. Poziv z dne 18. 1. 2024 in rok za pripombe osem dni je kratek glede na zahtevnost in pomembnost zadeve.

3. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem in predlagateljema, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) v petem odstavku 23. člena določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine šteje, da so atriji sestavine posameznih delov stavbe, katerim pripadajo, zemljišče pod atriji pa je pripadajoče zemljišče stavbe. Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (12. točka obrazložitve), je evidentiranje atrijev kot sestavin posameznih delov stavbe (za kar se zavzema pritožnik) omogočil šele Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)1, ki se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Ker pa je sodišče prve stopnje že pred uveljavitvijo ZKN odredilo parcelacijo zemljišča, ki predstavlja zemljišče pod atriji, in so bile spremembe na podlagi pravnomočnega vmesnega sklepa (po uveljavitvi ZKN) že vpisane v kataster nepremičnin, nov vpis ni bil potreben, ker ni bilo očitnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin (prim. 28. člen ZVEtL-1) oziroma za nov vpis ni pravne podlage.

6. Sodišče prve stopnje je o vsem navedenem ter o tem, da bodo udeleženci lahko vpis atrijev kot sestavin posameznih delov stavbe uredili v upravnem postopku pred Geodetsko upravo Republike Slovenije in da bo zemljišče pod atriji ugotovljeno kot splošni skupni del stavbe, obvestilo tudi pritožnika, ki svojih morebitnih pripomb v podeljenem 8 dnevnem roku ni sporočil. Pritožbena navedba, da je bil rok glede na zahtevnost in pomembnost zadeve prekratek, je neutemeljena že zato, ker pritožnik ni zaprosil za podaljšanje roka (prim. drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Zakon o evidentiranju nepremičnin vpisa atrija kot sestavine posameznega dela stavbe ni omogočal, atriji so predstavljali posebno parcelo in bili evidentirani kot posebni skupni del posameznega dela stavbe, kateremu so pripadali. Primerjaj tudi sklep VSL I Cp 187/2020 z dne 6. 10. 2020.