28. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 6922/00 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Celju št. P- 6825/98 z dne 31. 5. 2000 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik je dne 13. 12. 2001 Ustavnemu sodišču posredoval vlogo, iz katere je bilo razvidno, da izpodbija v izreku tega sklepa navedeni odločbi. Zatrjuje kršitev 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave. V zvezi s tem navaja, da mu v postopku o prekršku ni bilo zagotovljeno varstvo pravic, postopek se je namerno zavlačeval, odločba Senata za prekrške pa je bila izdana in vročena v nerazumnem roku. Odvzeta naj bi mu bila tudi pravica do pravnega sredstva in onemogočen vpogled v izvedensko mnenje, zaradi česar mu ni mogel oporekati.

2.Dne 10. 1. 2002 je pritožnik Ustavnemu sodišču poslal še eno vlogo, v kateri je navedel, da se vse dokazne listine nahajajo v spisu sodnika za prekrške, ki naj si ga Ustavno sodišče pridobi.

Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje osnovne podatke in listine, ki jih samo nima in jih tudi ne more pridobiti. Te podatke in listine lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali preko svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

4.Pritožnikova vloga je bila tako nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni navedel dejstev, ki bi zatrjevane kršitve utemeljevala, prav tako pa ni izkazal pravočasnosti vložitve ustavne pritožbe in priložil odločb, ki jih izpodbija z ustavno pritožbo. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS z dopisom dne 14. 1. 2002 pozvalo, naj jo dopolni v roku štirinajst dni tako vsebinsko kot tudi formalno.

Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.

5.Pritožnik je dopis Ustavnega sodišča v redu prejel dne 21. 1. 2002. Svoje vloge pa ni dopolnil ne v roku, ki mu ga je določilo Ustavno sodišče, in ne kasneje. Ta je zato ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti in jo je bilo zato treba zavreči.

6.Ker pritožnik vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer