Jedro

V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. in 10. členu ZNP. Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek za delitev skupnega premoženja in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo z zahtevki, s katerimi uveljavlja večji obseg skupnega premoženja.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov ter predlaga, da "pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novi postopek, podredno pa izpodbijani sklep spremeni tako, da izpusti osebni avtomobil znamke Hyundai 35, počitniško prikolico Fendt ter napoti predlagateljico na pot pravde". Ugovarja, da verjetnost, da gre za njegovo posebno premoženje, nikakor ni manjša, ker je že v odgovoru pojasnil, kako je v času trajanja zakonske zveze pridobil svoje posebno premoženje ter da je predlagateljica svojo plačo porabila izključno za svoje osebne potrebe, medtem ko je vse premičnine nabavil izključno sam iz svojega posebnega premoženja. Prepričan je, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Izpostavlja, da vozilo Hyundai 35, ki je v lasti leasingodajalca, ni skupno premoženje, le plačani leasing obroki do razveze zakonske zveze lahko predstavljajo skupno premoženje in zato bi v tem smislu moral glasiti tudi napotitveni sklep. Pojasnjuje tudi, da nima ne v lasti, ne v posesti, počitniške prikolice Fendt v Biogradu.

3. Udeleženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev (tretji odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. in 10. členu ZNP. Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno (drugi odstavek 19. člena ZNP).

5. V primeru delitve skupnega premoženja zakoncev se domneva, da posamezna stvar sodi v skupno premoženje in zakonec oziroma partner ki trdi nasprotno, mora to tudi dokazati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da je pravico nasprotnega udeleženca štelo za manj verjetno, ko je trdil, da premičnine v izreku predstavljajo njegovo posebno premoženje.

6. Sodišče prve stopnje je tudi nasprotnega udeleženca opozorilo, da je oblikovanje ustreznega tožbenega zahtevka njegova naloga, zato so pritožbeni ugovori glede prikolice Fendt in vprašanja leasing obrokov stvar oblikovanja tožbenega zahtevka.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ko pred tem tudi ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje storilo kakšno bistveno kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je zato sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka odpade, ker le ti niso bili priglašeni.