Jedro

Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku potrebno ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz predhodno navedene določbe ZGas.

Predmetni ukrep, naveden v izreku inšpekcijske odločbe, s katerim se tožniku prepoveduje poklicno opravljanje operativnih nalog v PGEK do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, po presoji sodišča ni določen oz. konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč ni jasno razvidno, kakšna obveznost konkretno se tožniku nalaga, kar je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za obrambo, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 0611-3126/2016-6 z dne 2. 12. 2016 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju tudi Inšpektorat) na podlagi 18. člena in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in 103. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju ZVNDN) po uradni dolžnosti izdal odločbo, s katero je tožniku na delovnem mestu direktorja - poveljnika Poklicne gasilske enote ... (v nadaljevanju PGEK) do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v PGEK prepovedal poklicno opravljanje operativnih nalog gasilstva (točka 1 izreka). Rok za izvršitev ukrepa je naslednji dan po prejemu odločbe (točka 2 izreka). O izpolnitvi pogojev za poklicnega gasilca mora tožnik takoj pisno obvestiti Inšpektorat (točka 3 izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4 izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil pri javnemu zavodu Poklicna gasilska enota ... (v nadaljevanju JZ PGEK) na zaprosilo Inšpektorata za javni sektor pri Ministrstvu za javno upravo z dne 17. 11. 2016 opravljen izredni inšpekcijski nadzor. V postopku je bilo ugotovljeno, da PGEK predstavlja enoto VI. kategorije. Za delovno mesto direktorja - poveljnika poklicne gasilske enote je potrebno poleg splošnih predpisov upoštevati tudi določila Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas). Na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZGas mora imeti poklicni gasilec, ki operativno vodi delo v poklicni gasilski enoti, poleg splošnih pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (v nadaljevanju Pravilnik) v 8.a členu in 8.b členu opredeljuje strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote. Drugi odstavek 13. člena ZGas določa obveznost izobraževanja po programu za poklicne gasilce (gasilska šola). V skladu s točko 3 prvega odstavka 5. člena ZGas je poklicni gasilec delavec v poklicni gasilski enoti ali v poklicnem jedru druge gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. V skladu s točko 4 prvega odstavka 5. člena ZGas je operativni gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog. V skladu s točko 5 prvega odstavka 5. člena ZGas so operativne naloge gasilstva gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.

2. Pravila gasilske službe določajo v 20. točki, da je poklicni gasilec operativni gasilec v poklicni teritorialni gasilski enoti in zaposleni, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. Na podlagi 19. točke Pravil gasilske službe je operativni gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva in je strokovno usposobljena za te naloge, izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve ter druge pogoje, je podpisala pristopno izjavo in ima gasilsko izkaznico.

3. Tožnik opravlja naloge direktorja - poveljnika PGEK. Zaključil je Visoko upravno šolo in si s tem pridobil naziv diplomirani upravni organizator (stopnja VI/2). Strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, ki je opredeljen v 8.b členu Pravilnika, je opravil 23. 2 .2016 (potrdilo Uprave RS za zaščito in reševanje številka 19). Tožnik pa nima strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote (8.a člen Pravilnika). Prav tako ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas). Tako tožnik izpolnjuje pogoje za delovno mesto direktorja PGEK, ne izpolnjuje pa pogojev za poveljnika, saj ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas).

4. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. V predmetnem postopku je Inšpekcija pregledala dokumentacijo: Statut JZ PGEK z dne 25. 3. 2003, Odlok o organiziranju PGEK, opis del in nalog direktorja - poveljnika z dne 24. 12. 2013, opis del in nalog direktorja z dne 7. 11. 2016, diplomo Univerze v Ljubljani, št. 2097 z dne 14. 5. 2002, izpis iz Aplikacije „GEŠP“, potrdilo o udeležbi na usposabljanju kandidatov za opravljanje strokovnega izpita predstojnika gasilske enote, izjavo in dokazila o strokovnem izpitu za vodilne predstojnike poklicnih gasilskih enot, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za predstojnika gasilske enote (Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 19 z dne 23. 2. 2016), potrdilo o usposabljanju vodij intervencij, št. 849-20/666-99 z dne 22. 4. 1999 ter druga potrdila o izobraževanjih in usposabljanjih ter sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Pd 28/10-48. 5. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od 24. 3. 2010 opravlja naloge direktorja - poveljnika PGEK, da je zaključil Višjo upravno šolo in s tem pridobil naziv diplomirani upravni organizator (stopnja izobrazbe VI/2) in da je opravil strokovni izpit za predstojnika gasilske enote. Strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote pa ni opravil, kot tudi ne izobraževanja po programu za poklicne gasilce, zato mu je Inšpektorat po mnenju pritožbenega organa pravilno odredil, da do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v JZ PGEK poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Posamezne pojme na področju gasilstva opredeljuje 5. člen ZGas in sicer: poklicnega gasilca v točki 3, operativnega gasilca v točki 4, operativne naloge gasilstva pa v točkah 5 in 6. Vsebino posameznih pojmov določajo tudi Pravila gasilske službe, ki v 19. točki, opredeljuje operativnega gasilca in v 20. točki pojem poklicnega gasilca. Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat za poklicnega gasilca v 18 mesecih uspešno zaključiti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisan strokovni izpit (drugi odstavek 13. člena ZGas). Na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZGas mora poklicni gasilec, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, poleg splošnih pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Strokovni izpit za poveljnika in operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote natančneje določata 8.a člen in 8.b člen Pravilnika.

6. Iz dokumentacije izhaja, da tožnik zaseda sestavljeno delovno mesto direktor - poveljnik. Opis del in nalog izhaja iz statuta PGEK, iz Odloka o organiziranju PGEK in tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Ugotovljeno je bilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta v delu, ki se nanaša na dela in naloge direktorja. V delu, ki pa se nanaša na delovno mesto poveljnika, pa temu ni tako, saj iz predhodno navedenih določb ZGas izhaja, da funkcijo poveljnika lahko opravlja le poklicni gasilec. Slednji pa mora v okviru splošnih pogojev uspešno opraviti obvezno izobraževanje v gasilski šoli za poklicne gasilce in opraviti predpisan izpit, česar pa tožnik ni opravil. Neizpolnjevanje tega pogoja tožniku onemogoča opravljanje operativnih nalog gasilstva v ključnem delu, to je v delu gašenja in reševanja pred požari in drugih nalog varstva pred požari. Primarna naloga gasilstva, kot specializiranega dela sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je gašenje in reševanje ob požarih ter izvajanje drugih nalog varstva pred požari. Zaradi narave teh nalog zakonodaja s področja gasilstva in varstva pred požari določa vrsto pravil, tako z vidika organizacije gasilstva, kot tudi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za gasilce (prostovoljni in poklicni) in pa tudi z vidika posebnih pogojev dela.

7. Po stališču prvostopenjskega organa je zmotno stališče tožnika, da zakon določa, da samo kandidati za poklicne gasilce zaključijo izobraževanje v gasilski šoli, za poveljnike poklicne gasilske enote pa to ni posebej navedeno. Poleg že navedenih pravnih podlag pa je iz 10. točke programa usposabljanja za pridobitev poklica gasilca št. 604-35/2012-9-DGZR z dne 7. 1. 2013 razvidno, da udeleženec po uspešno opravljenem programu pridobi teoretično in praktično znanje za opravljanje operativnih nalog gasilstva ter pridobi poklic gasilec in s tem izpolni pogoj za opravljanje dela v gasilstvu. Na podlagi prvega odstavka 41. točke Pravil gasilske službe je gasilski poveljnik nadrejeni gasilec (kar pomeni, da ima pridobljen naziv gasilec), ki vodi operativno delo gasilske enote in ima pristojnost poveljevanja gasilski enoti oz. posameznim ali večjim formacijskim sestavom gasilskih enot. Skrbi za strokovno delo gasilske enote. V zvezi z opravljanjem strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote pa pritožbeni organ pojasnjuje, da uspešno opravljen strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote oz. strokovni izpit za predstojnika gasilske enote ni pogoj za izvršitev izpodbijane odločbe, saj še ni bil razpisan in ga tožnik tudi ni mogel opraviti.

8. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toženka je z izpodbijano odločbo nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in tudi nepravilno uporabila materialno pravo. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku prepovedala poklicno opravljati operativne naloge gasilstva, za izrek takšnega ukrepa pa po mnenju tožnika sploh ni bila pristojna, saj gre za ukrep, ki se nanaša na prepoved opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo ima tožnik sklenjeno s svojim delodajalcem, to je PGEK. Za take inšpekcijske ukrepe je po mnenju tožnika pristojen Inšpektorat za delo na podlagi 215. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Z izpodbijano odločbo izrečen ukrep pa tudi ni bil predviden s kazenskimi določbami ZGas. V postopku je Inšpektorat med drugim vpogledal v Statut JZ PGEK in tudi v Odlok o organizaciji PGEK. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od leta 2010 opravlja naloge direktorja - poveljnika, ki je s Statutom JZ PGEK in Odlokom o organizaciji PGEK opredeljen kot organ upravljanja JZ. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor, ne pa tudi v delu, ki se nanaša opravljanje nalog poveljnika, ker nima strokovnega izpita za poveljnika in ker ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce. Tako tožniku na delovnem mestu poveljnika PGEK Inšpektorat prepoveduje opravljanje operativnih nalog gasilstva do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca. Tožnik navaja peti odstavek 13. člen ZGas, po katerem mora poveljnik ali operativni vodja, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, imeti poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Predpisani strokovni izpit mora opraviti poklicni gasilec najkasneje v enem letu po nastopu dela poveljnika ali operativnega vodje. Predpisan strokovni izpit mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela tudi predstojnik poklicne gasilske enote.

9. Inšpektorat se je z izpodbijano odločbo oprl na napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj tožniku očita, da nima zaključenega izobraževanja za poklic gasilca in opravljenega predpisanega strokovnega izpita za gasilca. Na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZGas mora poklicni gasilec, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, poleg splošnih pogojev iz prvega odstavka tega člena imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodano usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Za vodenje operativnih nalog v gasilstvu ne velja, da se pogoji iz prvega in drugega odstavka 13. člena ZGas štejejo za splošne pogoje za zasedbo delovnega mesta poveljnika ali operativnega vodje del v poklicni gasilski enoti, kot to napačno tolmači Inšpektorat. Če bi to veljalo, potem bi zakonodajalec že v četrtem odstavku 13. člena ZGas in nato tudi v petem odstavku 13. člena navedel: „poklicni gasilec, ki vodi operativno operativno delo v poklicni gasilski enoti mora poleg splošnih pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati še....“.

10. Tožnik izpolnjuje vse pogoje, ki so določeni za operativno vodenje v poklicni gasilski enoti, z izjemo strokovnega izpita, ki ga doslej ni mogel opraviti, za kar pa krivda ni na njegovi strani. Tožnik je doslej opravil usposabljanje za kandidate za opravljanje strokovnega izpita predstojnika gasilske enote, vendar na izpit ni mogel pristopiti, ker ta še ni bil razpisan. Pritožbeni organ je v svoji odločbi jasno navedel, da izpit za poveljnika ali vodjo operativne enote doslej še ni bil razpisan in ga tožnik tako tudi ni mogel opraviti. Tožnik ima opravljen strokovni izpit za predstojnika poklicne enote, že v letu 1999 pa je opravil tudi usposabljanje za vodenje intervencij. V Pravilih gasilske službe, ki veljajo tako za prostovoljne, kot za poklicne gasilske enote, so v 43. točki opredeljena pooblastila gasilskega poveljnika in izvajanje poveljevanja. Pooblastila poveljnika so po svoji naravi vodstvena dela. Med nalogami poveljnika pa je tudi naloga poklicnega gasilca iz točke 20 Pravil gasilske službe. Operativni gasilec je opredeljen v točki 19 Pravil gasilske službe kot oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja naloge gasilstva in je zato strokovno usposobljena ter izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve. Po tej definiciji je tožnik operativni gasilec od 1973 dalje.

11. Z razlago 13. člena ZGas v povezavi s točkami 18, 19, 20 in 43 Pravil gasilske službe pa lahko izvedemo zaključek, da za opravljanje nalog poveljnika ali operativnega vodje, ki operativno vodi delo v poklicni gasilski službi, ni predpisano obvezno izobraževanje v poklicni gasilski šoli iz drugega odstavka 13. člena ZGas. Tožnik je pridobil delovne izkušnje z dolgoletnim delom in vodenjem intervencij, nabral si je vsa potrebna znanja in izkušnje, tako pri funkciji poveljnika prostovoljnega gasilskega društva, kot tudi pri funkciji poveljnika gasilske zveze občine. Na teh funkcijah je poveljeval 8 let. Tožnik je do izdaje izpodbijane odločbe opravljal naloge poveljnika na delovnem mestu direktor - poveljnik vse od imenovanja na to funkcijo s sklepom od 9. 11. 2009 dalje, torej dodatnih osem let. Inšpektorat pa je nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje, ker ni ugotavljal ali ima tožnik znanje in izkušnje z izvajanja operativnih nalog poveljnika. Ukvarjal se je le z vprašanjem ali ima tožnik pogoje za opravljanje operativnih nalog poklicnega gasilca, ki pa niso dela in naloge delovnega mesta poveljnika v smislu 43. točke Pravil gasilske službe. Materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Tožnik je operativni gasilec v smislu 19. točke Pravil gasilske službe, saj je neprekinjeno vse od leta 1973 opravljal različne funkcije na poveljniškem operativnem področju in je pridobil čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. V letu 1999 je opravil usposabljanje za vodenje intervencij, opravil je tudi izpit iz upravnega postopka in usposabljanja iz področja Radiološka zaščita III do 8. 9. 2015 in Radiološka zaščita III do 7. 8. 2010. V letu 2009 je v organizaciji Evropske komisije sodeloval pri pripravi in izvedbi tečajev za module civilne zaščite v EU. V okviru organizacijskih funkcij je bil od leta 2003 do 2008 podpredsednik gasilske zveze, od 2008 do 2013 pa član nadzornega odbora gasilske zveze. Opravil je usposabljanje za gasilske vodje in gasilske specialnosti in tečaj za člane višjih poveljstev, tečaj za predavatelja ter tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko - športnih disciplin. Za delo na področju gasilstva je prejel številna priznanja in pohvale, in sicer 1987 značko za dolgoletno delo - 10 let, leta 1993 značko za dolgoletno delo - 20 let, leta 1998 priznanje gasilske zveze II. stopnje, leta 2001 značko za dolgoletno delo - 30 let, leta 2008 priznanje gasilske zveze I. stopnje in leta 2013 značko za dolgoletno delo - 40 let. V dokaz tem navedbam tožnik prilaga svoj matični list 2237/34151 in ostala potrdila, ki jih v tožbi navaja. Glede na navedeno tožnik sklepno povzema, da je inšpekcijski organ z izpodbijano odločbo izrekel inšpekcijski ukrep izven okvira svoje pristojnosti, zato je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita. Zmotno je tudi odločal o vprašanju ali tožnik izpolnjuje pogoje za poklicnega gasilca, ugotavljati pa bi moral ali tožnik izpolnjuje pogoje za izvajanje operativnih nalog poveljnika. Te pogoje pa tožnik izpolnjuje, razen pogoja opravljenega izpita, ki pa ga iz razloga, ki ni na njegovi strani, ni mogel izpolniti, kar pomeni, da tega ni mogoče šteti za pogoj, ki bi ga moral tožnik izpolniti (to je ugotovil tudi pritožbeni organ ob odločanju o pritožbi). Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna plačati tudi stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik zanika pristojnost Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot organa prve stopnje v konkretni upravni zadevi. Ugovarja tudi napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju, saj po mnenju tožnika za opravljanje nalog poveljnika ali operativnega vodjo, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, ni predpisano obvezno izobraževanje v poklicni gasilski šoli, v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZGas. Tožnik tudi navaja, da izpolnjuje vse pogoje, ki so določeni za operativno vodenje v poklicni gasilski enoti, z izjemo strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote, ki ga doslej ni mogel opraviti. Navaja tudi, da ima znanje in izkušnje za izvajanje operativnih nalog poveljnika. Izpodbijana odločba je natančno obrazložena, pojasnjeni so vsi zavrnilni razlogi. Glede ugovora o pristojnosti tožena stranka pojasnjuje, da je stvarno pristojnost Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami možno dognati iz same narave stvari, saj je med drugim pristojen za nadzor nad izvajanjem ZGas. Primarna naloga gasilstva, kot specializiranega dela sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je gašenje, reševanje v požarih ter izvajanje drugih nalog varstva pred požari. Zaradi narave teh del zakonodaja s področja gasilstva in varstva pred požari določa vrsto pravil, tako z vidika organizacije gasilstva, pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za gasilca in tudi z vidika posebnih pogojev dela. Tožena stranka ne more slediti tožniku, da zakon določa, da samo kandidati za poklicne gasilce zaključijo izobraževanje v gasilski šoli in da za poveljnike poklicne gasilske enote to ni posebej navedeno. Iz 10 točke programa usposabljanja za pridobitev poklica gasilca št. 604-35/2012-9-DGZR z dne 7. 1. 2013 izhaja, da udeleženec po uspešno opravljenem programu pridobi teoretično in praktično znanje za opravljanje operativnih nalog gasilstva ter pridobi poklic gasilec in s tem izpolni pogoje za opravljanje dela v gasilstvu. Prvi odstavek 41. točke Pravil gasilske službe pa določa, da je gasilski poveljnik nadrejeni gasilec, kar pomeni, da ima pridobljen naziv gasilec, ki vodi operativno delo gasilske enote in ima pristojnost poveljevanja gasilski enoti oz. posameznim ali večjim formacijskim sestavom gasilskih enot ter skrbi za strokovno delo gasilskih enot. Tudi iz predloga Zakona o gasilstvu (EPA 148), ki ga je sprejela Vlada RS na 22. seji 24. 9. 1992, je razvidno, da je bil eden izmed ciljev tega zakona ureditev sistema izobraževanja in usposabljanja ter zagotoviti delovanje gasilske šole. Poklicni gasilec bi moral po predlaganem zakonu poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati tudi posebne pogoje, kar naj bi zagotavljalo, da bodo operativne naloge opravljale resnično strokovno usposobljene ter zdravstveno in psihofizično sposobne osebe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

13. Tožba je utemeljena.

14. Med strankama je v predmetni zadevi prvenstveno sporno ali je Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pristojen za izrek predmetnega inšpekcijskega ukrepa in pa tudi, ali je bil obravnavai inšpekcijski ukrep tožniku pravilno in zakonito izrečen.

15. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v predmetni zadevi ni stvarno pristojen. Na podlagi 103. člena ZVNDN je navedeni inšpektorat med drugim pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona, Zakona o varstvu pred požarom, Zakona o varstvu pred utopitvami, Zakona o gasilstvu ter drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na podlagi 4. alineje drugega odstavka 103. člena ZVNDN pa je naloga inšpektorjev tudi preverjane usposobljenosti, opremljenosti in pripravljenosti štabov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, kamor sodi tudi gasilstvo. Ukrepe, ki jih lahko izrečejo inšpektorji, določa 32. člen ZIN. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 32. člena ZIN ima inšpektor v primeru, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje inšpektor, za odpravo pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Pri tem pa mora biti inšpekcijski ukrep povsem konkretiziran in jasno določen ter mora neposredno izhajati iz izreka odločbe, s katerim je bil izrečen. Z izpodbijano odločbo je bil tožniku izrečen ukrep, s katerim mu je inšpektor prepovedal poklicno opravljanje operativnih nalog gasilstva gasilca v PGEK do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca. Po mnenju sodišča je Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v predmetni zadevi nedvomno stvarno pristojen, saj njegovo pristojnost nadzora nad izvajanjem ZGas določa 103. člen ZVNDN. Tožnikov ugovor stvarne nepristojnosti navedenega inšpektorata pa je po mnenju sodišča neutemeljen.

16. Med strankama je tudi sporno ali tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije poveljnika ali operativnega vodjo poklicne gasilske enote. Po mnenju inšpekcijskega organa tožnik izpolnjuje pogoje za delovno mesto direktorja PGEK, ne izpolnjuje pa pogojev za poveljnika oz. operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti, ker ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas). Tožnik tudi nima opravljenega strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo poklicne gasilske enote (8.a člen Pravilnika). Temu tožnik ugovarja in navaja, da izpolnjuje vse pogoje, ki so določeni za operativno vodenje v poklicni gasilski enoti, z izjemo strokovnega izpita, ki ga doslej ni mogel opraviti. Po mnenju tožnika za opravljanje nalog poveljnika ali operativnega vodjo, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, ni predpisano obvezno izobraževanje v poklicni gasilski šoli, v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZGas, kar izhaja iz razlage 13. člena ZGas v povezavi s točkami 18, 19, 20 in 43 Pravil gasilske službe in je bilo tako materialno pravo napačno uporabljeno. Ni logično, da mora tožnik, ki opravlja dela in naloge poveljnika oz. operativnega vodje poklicne gasilske enote najvišje kategorije, opraviti še izobraževanje, ki je za poklicnega gasilca predpisano v drugem odstavku 13. člena ZGas, s čemer se strinja tudi sodišče. Tudi sodišče ne more slediti stališču, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku potrebno ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz predhodno navedene določbe ZGas. Po povedanem je bilo tudi po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabljeno.

17. Inšpekcijski organ je tudi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje, ker ni ugotavljal ali ima tožnik znanje in izkušnje, pridobljeno z dolgoletnim izvajanjem operativnih nalog poveljnika, kot to ugovarja tožnik. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnik v postopku predložil vrsto dokazil o usposabljanju, ki jih v obrazložitvi svoje odločbe navajata tako prvostopenjski inšpekcijski organ, kot tudi pritožbeni organ, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev za izvajanje operativnih nalog poveljnika, do katerih pa se inšpekcijski organ niti toženka nista opredelila. Tožnik je navajal tudi svoje dolgoletne delovne izkušnje s področja gasilstva. Zatrjuje, da je operativni gasilec v smislu določb 19. točke Pravil gasilske službe in da je opravljal različne funkcije in pridobil čin višjega gasilskega častnika, navaja pa tudi vrsto opravljenih izobraževanj in usposabljanj, do česar se inšpekcijski organ in toženka v postopku prav tako nista opredelila. Tožnik meni, da izpolnjuje vse predpisane pogoje iz petega odstavka 13. člena ZGas, saj izpolnjuje pogoj najmanj visoke strokovne izobrazbe ali univerzitetne izobrazbe in pogoj petih let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva. Nadaljnjega pogoja opravljenega predpisanega strokovnega izpita, pa kot že pojasnjeno, tožnik ni mogel izpolniti. V predmetnem postopku pa inšpektorat in tudi toženka nista ugotavljala ali ima tožnik znanje in izkušnje z izvajanjem operativnih nalog poveljnika oz. operativnega vodje in se nista opredelila do listin (potrdil pristojnih organov), ki jih je s tem v zvezi predložil tožnik, kar utemeljeno ugovarja tožnik. Posledično je po presoji sodišča dejansko stanje v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka na podlagi točke 7 drugega odstavka 237. člena ZUP.

18. Z izpodbijano odločbo je bil v točki 1 izreka tožniku izrečen inšpekcijski ukrep, da na delovnem mestu direktorja – poveljnika PGEK, do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v PGEK poklicno ne sme opravljati operativnih nalog. Po presoji sodišča tako izrečen inšpekcijski ukrep ni dovolj konkretiziran. Po mnenju sodišča namreč ni jasno, kakšna obveznost konkretno se tožniku nalaga. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sicer izhaja obrazložitev pogojev za opravljanje nalog poklicnega gasilca (prvi in drugi odstavek 13. člena ZGas), kot tudi funkcije operativnega vodje v poklicni gasilski enoti (četrti odstavek 13. člena ZGas). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe so tudi razvidni pogoji za opravljanje funkcije poveljnika ali operativnega vodje v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije (peti odstavek 13. člena ZGas). Obrazloženo je tudi, katere so operativne naloge gasilstva (točka 5 prvega odstavka 5. člena ZGas). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da bi tožnik moral izpolniti dva pogoja in sicer: opraviti strokovni izpit za poveljnika oz. operativnega vodjo poklicne gasilske enote in opraviti izobraževanje po programu za poklicne gasilce. Pri tem pa iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da strokovni izpit za poveljnika ni pogoj za izvršitev izpodbijane odločbe, ker ga še ni bilo mogoče opraviti. Ob vsem navedenem pa sodišče še pripominja, da postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen le izrek upravne odločbe (sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 972/99 z dne 23. 10. 2003). Tako je dolžno ravnanje, ki se tožniku nalaga po mnenju navedeno le v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa še to ne povsem jasno, ne pa tudi v izreku. Predmetni ukrep, naveden v izreku inšpekcijske odločbe, s katerim se tožniku prepoveduje poklicno opravljanje operativnih nalog v PGEK do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, po presoji sodišča ni določen oz. konkretiziran v zadostni meri. Po mnenju sodišča iz izreka izpodbijane odločbe namreč ni jasno razvidno, kakšna obveznost konkretno se tožniku nalaga, kar je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi predhodno navedenih določb ZUP se v izreku v skladu z zakonom lahko določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno se lahko razdeli na več točk. Izrečeni ukrepi, morajo biti navedeni v izreku upravnega akta in morajo biti v skladu tudi s prvim odstavkom 32. člena ZIN.

19. Ker je bilo materialno pravo napačno uporabljeno in so bile storjene bistvene kršitve določb postopka, ter je posledično ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno, je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi 3. točke, 2. točke in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

20. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).