Jedro

V primeru med seboj izključujočih se dokazov, je mogoča tudi taka dokazna ocena, da trditev, o kateri so bili izvedeni dokazi, pač ni dokazana. Vendar bi prišlo v poštev le tedaj, ko bi se sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej prepričalo, da so vsi med seboj izključujoči se dokazi enako (ne)verodostojni.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo mejo med parcelama št. 140/1 in parcelo št. 135, obe k.o. K. Mejo je uredilo tako, da je sporni prostor razdelilo po pravični oceni.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožujeta obe udeleženki ter predlagata razveljavitev. Predlagateljica zatrjuje, da so trditve o njeni posesti potrdile vse priče, ki jih je predlagala, medtem ko so priče nasprotne udeleženke zatrjevale posest predlagateljice celo pred drugo svetovno vojno. O tem, kdo je sporno mejno površino posedoval potem, ko je pridobila zemljišče nasprotna udeleženka, pa niso vedele ničesar. Sporni mejni prostor je bil torej očitno v zadnji mirni posesti predlagateljice. Neresničnost trditev nasprotne udeleženke glede posesti pa izhaja tudi iz same skice, saj bi udeleženka potem imela v posesti tudi del parcele št. 140/12, ki je v lasti in posesti tretjega. Sodišče se pri pravični oceni sklicuje na mejnik. Vendar predlagateljica s podpisom zapisnika tega mejnika ni potrdila, saj tedaj, ko so ga postavili, sploh ni bila navzoča. Nasprotna udeleženka zatrjuje, da sodišče ni ocenilo izpovedb prič ter da je pavšalno zaključilo, da priče izpovedujejo različno in da zato zadnje mirne posesti ni mogoče ugotoviti. Sodišče bi moralo zato oceniti vse izpovedbe in se odločiti, na katere od teh bo oprlo svojo odločbo. V primeru jasnih, a med seboj izključujočih se izpovedb, se mora sodišče pač odločiti, komu bo verjelo in komu ne. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o tem, zakaj zadnje mirne posesti ni bilo mogoče ugotoviti. Poleg prič, ki jih je predlagateljica že predlagala, bi zadnjo mirno posest nasprotne udeleženke lahko potrdili še priči H. R. in Š. S. Končno je sodišče nepravilno uporabilo tudi pravni standard pravična ocena.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbi obeh udeleženk utemeljeno opozarjata (nasprotna udeleženka izrecno, predlagateljica pa vsaj smiselno), da sodišče prve stopnje ni navedlo dokazne ocene za vsak dokaz posebej, zlasti pa ni ocenilo verodostojnosti za vsako posamezno pričo posebej. Kajti nekatere priče so potrdile predlagateljičine trditve o tem, do kod je segala njena zadnja mirna posest, druge pa trditve nasprotne udeleženke. V taki situaciji bi moralo sodišče še posebej skrbno oceniti vsak dokaz posebej, t.j. katere priče so glede na pravila logičnega sklepanja in življenjske izkušnje bolj, in katere manj verodostojne ter to tudi pojasniti v razlogih sodbe.

Zaključek o končni dokazni oceni, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, sam po sebi ni problematičen. V poštev pa bi prišel le tedaj, ko bi se sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej prepričalo, da so vsi med seboj izključujoči se dokazi enako (ne)verodostojni. Vendar je treba tako stališče objektivizirati v razlogih odločbe. Brez tega dokazne ocene in s tem same odločbe, ki na njej temelji, pač ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP.

Ob ponovnem obravnavanju naj sodišče prve stopnje dopolni postopek z zaslišanjem prič, ki jih predlaga nasprotna udeleženka v pritožbi, nato pa oceni vsak dokaz posebej in dokazno oceno v obrazložitvi tudi objektivizira. Za primer, če ne bo moglo ugotoviti zadnje mirne posesti, velja opozoriti, da razdelitev spornega mejnega prostora po pravični oceni praviloma predstavlja razdelitev na polovico (kolikor to omogoča konfiguracija, vrednost, narava in pomen prostora), ne pa glede na okoliščine, ki bi kazale na močnejšo pravico ali na zadnjo mirno posest (npr. star mejnik, ki so ga ob parcelaciji pokazali geometru lastniki parcel). Sodišče naj uredi mejo po vsej sporni dolžini, t.j. do poljske poti, do katere sega na jugu sporna mejna površina.