Jedro

V sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2017 in št. ... z dne 15. 9. 2017 ter na priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da iz obvestila tožene stranke št. ... z dne 24. 1. 2018 izhaja, da naj bi pridobila pravico do vdovske pokojnine potem, ko bo izpolnila pogoj 64 let in 6 mesecev starosti, kar sedaj tudi izpolnjuje. Niti sodišče, niti tožena stranka pa tega obvestila nista obravnavali. Pravico do vdovske pokojnine uveljavlja na podlagi pokojninske dobe, ki jo je pokojni mož dopolnil v Republiki Sloveniji in za katero so bili plačani prispevki. Mož ji je umrl 5. 10. 2015. Glede na zdravstveno stanje ni zmožna za delo in se tudi ne more sama preživljati. Pritožbi prilaga medicinsko dokumentacijo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper sklep št. ... z dne 15. 9. 2017. Sodišče je z navedenim sklepom zavrglo tožničino zahtevo za priznanje sorazmernega dela vdovske pokojnine iz razloga, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožničin mož umrl 5. 10. 2015, rojen pa je bil 24. 3. 1961. Do smrti je dopolnil 54 let starosti ter 8 let, 11 mesecev in 11 dni slovenske pokojninske dobe ter 1 leto in 5 dni hrvaške pokojninske dobe, skupno torej 9 let, 11 mesecev in 16 dni pokojninske dobe. Tožnica pa je ob smrti moža dopolnila 51 let starosti. Tožnica je pri toženi stranki že uveljavljala priznanje pravice do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Tožena stranka je njeno zahtevo zavrnila z odločbama št. ... z dne 3. 5. 2016 in št. ... z dne 22. 3. 2016. Razlog zavrnitve je bila ugotovitev, da na strani tožničinega moža niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine. V prvem odstavku 52. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 je določeno, da vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je umrli zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu (pri čemer se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti. Umrli zavarovanec pogoje za priznanje invalidske pokojnine ni izpolnil, niti pogojev za priznanje predčasne oziroma starostne pokojnine. Tožena stranka je v navedenem postopku namreč ugotovila, da pokojni zavarovanec ni imel dovolj pokojninske dobe, saj je dopolnil le 9 let in 11 mesecev ter 16 dni pokojninske dobe, dopolniti pa bi moral 11 let in 4 mesece (eno tretjino od 34 delovnih let). Zavrnilni odločbi tožene stranke sta bili potrjeni tudi v sodnem postopku s sodbama opr. št. XII Ps 831/2016 z dne 19. 9. 2016 in Psp 559/2016 z dne 9. 2. 2017. 7. Tožnica je nato ponovno vložila zahtevo za priznanje vdovske pokojnine, ki pa jo je tožena stranka ob uporabi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)3 zavrgla.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da v sporni zadevi ni bilo izpolnjenih z zakonom določenih pogojev, da bi tožena stranka zadevo ponovno obravnavala po vsebini. ZUP v četrtem odstavku 129. člena namreč določa, da organ najprej preizkusu zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. V sporni zadevi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani pokojnega zavarovanca se niso spremenili, enako tudi ne pravna podlaga. V tem primeru pa ni pravne podlage, da bi tožena stranka ponovno odločala o isti zahtevi. Spremembe pri tožnici (starost oziroma bolezen) pa glede na to, da že en od osnovnih pogojev (na strani pokojnega zavarovanca) ni izpolnjen, na rešitev zadeve nimajo nobenega vpliva.

9. Glede sklicevanja na dopis tožene stranke št. ... z dne 24. 1. 2018, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, pa pritožbeno sodišče po vpogledu ugotavlja, da je tožena stranka zgolj pojasnila, kako je potekal postopek v zvezi z vloženimi vlogami za priznanje spornega pravice. Tožnici je bilo na koncu pojasnjeno, da pogoji na strani pokojnega moža niso izpolnjeni in da zato ni upravičena do priznanja pravice do vdovske pokojnine, ne pa, da bo pridobila pravico, ko bo izpolnila pogoj 64 let in 6 mesecev, kot to v pritožbi zmotno zatrjuje tožnica.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.