Jedro

Obnašanje obsojenke v zvezi s prestajanjem kazni zapora je pomembno pri presoji, ali naj se pogojno odpusti, ne predstavlja pa okoliščine, ki bi jo bilo mogoče upoštevati v postopku z zahtevo za izredno omilitev kazni.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojene M.M. za izredno omilitev kazni se zavrne.

Obsojenko se oprosti povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 7.4.2005, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 11.4.2006, obsojeni M.M. zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku 196. člena KZ ter po tretjem in drugem odstavku 311. člena KZ na podlagi 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izreklo enotno kazen pet let in šest mesecev zapora ter enotno stransko kazen izgona tujca iz države za čas desetih let. Obsojenka je bila s prestajanja zaporne kazni pogojno odpuščena dne 3.4.2006. Zagovornica obsojene M.M. v zahtevi za izredno omilitev kazni z dne 3.4.2006, ki je bila Vrhovnemu sodišču predložena 13.5.2008, navaja, da so se med prestajanjem kazni znatno spremenile obsojenkine osebne razmere. M.M. je namreč dne 4.6.2005 sklenila zakonsko zvezo z D.M., s katerim si želita ustvariti družino, se zaposliti in živeti z otroki v Sloveniji. Skupno prebivališče sta si izbrala pri J.M., materi obsojenkinega moža, ki se s tem strinja. Zagovornica poleg tega navaja, da je obsojenka vzorna zapornica, pridna in vestna delavka ter da nikoli prej ni bila obsojena za kaznivo dejanje. Meni, da za obsojenko kazen zapora predstavlja dovolj hudo sankcijo in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj „odpravi“ stransko kazen izgona tujca iz države. Zahtevo dopolnjuje z izjavo J.M., obsojenkine tašče, iz katere naj bi bilo razvidno, da je obsojenka že več kot pet let v zvezi z njenim sinom D.M., da je noseča, da imata pri njej urejen dom, da jima bo pomagala na njuni življenjski poti in se angažirala pri iskanju zaposlitve za obsojenko.

Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.

Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahtevi priloženi izpisek iz poročne matične knjige Upravne enote T. z dne 4.6.2005, potrjuje trditev zahteve, da je obsojenka dne 4.6.2005 sklenila zakonsko zvezo z D.M. Ta okoliščina je nastopila po izreku enotne kazni s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 7.4.2005, vendar pa to dejstvo in želja obsojenke, da si v Sloveniji ustvari družino in se zaposli, ob upoštevanju narave in teže kaznivih dejanj po prvem odstavku 196. člena KZ ter po tretjem in drugem odstavku 311. člena KZ, ne predstavlja okoliščine, ki bi očitno pripeljala do milejše obsodbe, če bi jo sodišče ob izreku (stranske) kazni lahko upoštevalo. Na oviro ustvarjanja družinske skupnosti kaže dejstvo, da je obsojenkin mož dne 18.3.2002 v Zavodu za prestajanje zaporne kazni D. nastopil prestajanje zaporne kazni enajst let in šest mesecev. Vrhovno sodišče ugotavlja, da obveznost starševske skrbi pri obsojenki ne obstaja. J.M. je dne 29.11.2005 izrazila le strinjanje z dejstvom, da obsojenka živi pri njej do dokončne „rešitve“ sodišča in izdaje državljanstva, ne pa tudi, da obsojenka pričakuje otroka. Iz poročila Upravne enote I. z dne 29.11.2007 izhaja, da obsojenka na območju RS nima urejenega prebivališča, iz evidence skupnega gospodinjstva D.M. pa ni razvidno, da bi v skupnem gospodinjstvu živeli morebitni otroci.

V zvezi z okoliščino, da je bila obsojena M.M. med prestajanjem kazni vzorna zapornica ter pridna in vestna delavka, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo obnašanje obsojenke v zvezi s prestajanjem kazni zapora po določbi 109. člena KZ pomembno pri presoji, ali naj se pogojno odpusti, ne predstavlja pa okoliščine, ki bi jo bilo mogoče upoštevati v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Ob ugotovitvi, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obsojene M.M., iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

Obsojenka nima prihodkov ali premoženja, zato jo je Vrhovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.