Jedro

Ob prodaji stanovanja se ne more spreminjati njegova vrednost, ki je bila dogovorjena ob predhodnem nakupu stanovanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka z odločbama št. 416-637/92 z dne 28.12.1992 zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbi Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava Ljubljana Bežigrad - 537/92-6/PJ z dne 4.11.1992, s katerima je ta tožnikoma odmerila vsakemu 72.436,00 SIT davka od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanja. Tožena stranka v obrazložitvi svojih odločb navaja, da sta tožnika 19.10.1992 skupaj prodala stanovanje za 3,100.000,00 SIT, ki sta ga pridobila z menjalno pogodbo 28.1.1991 ocenjenega na 422.969,00 SIT, ta vrednost je bila prijavljena tudi za odmero davka od prometa nepremičnin in odločba o odmeri je dokončna, tako da je 1/2 valoriziranega stanovanja vsakega od tožnikov vredna 1,156.820,00 SIT. Razlika, zmanjšana za prometni davek 31.000,00 SIT, znaša 362.180,00 SIT, 20 % davek od dobička pa 72.436,00 SIT. Tožena stranka meni, da je bil davek odmerjen v skladu s predpisi, zato je pritožbo zavrnila.

Tožnika v tožbi navajata, da se ne strinjata z ovrednotenjem stanovanja ob pridobitvi 28.1.1991, ker da je stanovanje bilo ocenjeno z valuto 15.10.1990 na 422.969,00 SIT. Z valorizacijo te vrednosti za čas do 28.1.1991 pa bi naj stanovanje ob zamenjavi bilo vredno 508.716,20 SIT, in v skladu z aneksom k menjalni pogodbi z dne 25.10.1992 bi se ta vrednost morala upoštevati pri odmeri davka od dobička iz kapitala. Predlagata, da sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, ali pa samo spremeni odločbi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov izpodbijanih odločb. Iz upravnih spisov izhaja, da je vsakemu od tožnikov bila izdana posebna odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala, na prvi in drugi stopnji, ker pa sta tožnika vložila skupno tožbo, je sodišče tudi skupno obravnavalo obe izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke iz bistveno pravilnih razlogov navedenih v izpodbijanih odločbah. Ni sprejemljivo stališče tožnikov, da bi se pri odmeri oziroma pred odmero davka od dobička iz kapitala morala revalorizirati vrednost prodanega stanovanja, ki je ugotovljena v menjalni pogodbi z dne 28.1.1991. V menjalni pogodbi navedena vrednost 422.969,00 SIT je imela podlago v predhodno opravljeni cenitvi, razen tega pa je bila sporazumno določena s strani vseh pogodbenih strank menjalne pogodbe. Sodišče sicer meni, da upravni organ pri odmeri davka od dobička iz kapitala ni bil vezan na odločbo o odmeri davka od prometa nepremičnin, strinja pa se, da se ne more upoštevati višje vrednotenje stanovanja v času zamenjave, ki bi bilo dogovorjeno ob nadaljnji prodaji tega stanovanja. Ni sprejemljivo, da bi se vrednost stanovanja spreminjala oziroma prilagajala vsakokratni potrebi. Za ugotavljanje dobička iz kapitala in za odmero davka od tega dobička je pomembna kot izhodiščna vrednost tista vrednost, ki jo je stanovanje imelo ob pridobitvi, in ta je bila med pogodbenimi strankami sporazumno določena na 422.969,00 SIT. S tako vrednostjo pa se je strinjal tudi upravni organ pri odmeri davka na promet nepremičnin, saj ni izkazano, da bi v odmernem postopku ugotavljal drugačno vrednost. Pravilnosti izračuna samega davka tožnika ne osporavata.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.