Jedro

Institut preizkusnega obdobja je namenjen preizkusu dolžnikovih dejanj pred začetkom postopka odpusta obveznosti zaradi ugotovitve, ali je dolžnik zlorabil institut odpusta obveznosti, kot tudi preizkusu njegovih dejanj v času trajanja preizkusnega obdobja.

V času trajanja preizkusnega obdobja ima dolžnik več obveznosti od tistih, ki jih imajo dolžniki, ki ne predlagajo odpusta obveznosti. Dolžnikova obveznost je, da si v času preizkusnega obdobja prizadeva najti zaposlitev in delati. S tem se poveča možnost, da se s plačilom za opravljeno delo v preizkusnem obdobju oblikuje stečajna masa za plačilo stroškov postopka in vsaj delno poplačilo upnikov, ki zato v tem času tudi pričakujejo aktivno ravnanje dolžnika. S tem po drugi strani tudi dolžnik pridobi možnost, da v omejenem času preizkusnega obdobja upnike prepriča, da si zasluži odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik Občina ... (PD 78), postopek odpusta obveznosti ustavilo in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Stečajni dolžnik se je zoper sklep pritožil. Izpodbijal je dejansko stanje in nasprotoval ustavitvi postopka odpusta obveznosti.

3. Upnik, čigar ugovoru je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno, je na pritožbo dolžnika odgovoril s predlogom višjemu sodišču, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Institut preizkusnega obdobja, ki mora preteči od začetka postopka odpusta obveznosti do odpusta obveznosti, je namenjen preizkusu dolžnikovih dejanj pred začetkom postopka odpusta obveznosti zaradi ugotovitve, ali je dolžnik zlorabil institut odpusta obveznosti (tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP), kot tudi preizkusu njegovih dejanj v času trajanja preizkusnega obdobja. V času trajanja preizkusnega obdobja ima dolžnik več obveznosti od tistih, ki jih imajo dolžniki, ki ne predlagajo odpusta obveznosti. Dolžnikova obveznost je, da si v času preizkusnega obdobja prizadeva najti zaposlitev in delati (1. in 2. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). S tem se poveča možnost, da se s plačilom za opravljeno delo v preizkusnem obdobju oblikuje tudi stečajna masa za plačilo stroškov postopka in vsaj delno poplačilo upnikov, ki zato v tem času tudi pričakujejo aktivno ravnanje dolžnika. S tem po drugi strani pridobi tudi dolžnik možnost, da v omejenem času preizkusnega obdobja upnike prepriča, da si zasluži odpust obveznosti.

6. V konkretnem primeru pa je upnik iz rednih poročil upraviteljice zaznal, da dolžnik v času preizkusnega obdobja krši svoje obveznosti, zaradi česar je vložil ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom presodilo, da obstaja razlog, ki ga je upnik uveljavljal z ugovorom in odločilo v skladu s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP.

7. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Bistvo ugotovljenih dejanj dolžnika v triletnem preizkusnem obdobju pa je, da je vodil posle dveh gospodarskih družb v lasti njegove mame, v katerih se je odpovedal primernemu plačilu za opravljeno delo, prav tako pa tudi možnosti sklenitve delovnega razmerja za več kot za 4 urni delovnik. Zato se je v stečajno maso za poplačilo upnikov steklo manj denarja kot bi se v primeru, če bi imel stečajni dolžnik sklenjeno delovno razmerje z 8 urnim delovnikom in če se ne bi odpovedal plačilu za opravljanje poslovodne funkcije. Pritožbene trditve, da so razlog njegove zaposlitve s skrajšanim delovnim časom psihične težave, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj pritožnik ni izkazal, zakaj teh trditev ni podal že prej, oziroma ni pojasnil, zakaj je v predlogu za odpust obveznosti zapisal, da je zdrav. Poleg tega pa dolžnik v zvezi s podanimi pritožbenimi trditvami ni predlagal nobenih dokazov, zato za odločitev o pritožbi niso pomembne.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik v času preizkusnega obdobja ni izkoristil možnosti, da izkaže svojim upnikom prizadevanje do vsaj delnega poplačila njihovih priznanih terjatev. Tega zaključka pritožnik s pritožbo ni uspel izpodbiti, pritrdil pa mu je upnik v odgovoru na pritožbo, saj je po njegovem mnenju očitno, da se dolžnik ni trudil, da bi dolg poplačal, pač pa je bil njegov edini interes, da doseže zase na račun svojih upnikov odpust obveznosti, kar izhaja iz vseh navedb dolžnika, tudi iz izjave z zaslišanja pred sodiščem, da je njegovo premoženjsko stanje dobro, da pa ne ve če bi lahko poplačal upnike.

9. Pritožnik odločitve sodišča ni uspel izpodbiti z razlogi, ki jih je navedel v 5. točkah pritožbe. Bistvo ugotovljenih kršitev dolžnosti dolžnika v zvezi z njegovim delovanjem v družbi J. d. o. o., v kateri je poleg poslovodenja po ugotovitvah sodišča prve stopnje opravljal znaten obseg del, je v tem, da bi lahko pridobil višje plačilo od minimalne plače za 4 ure dela dnevno. Tega zaključka pritožnik s pritožbo ne izpodbija. Ni pa ga tudi uspel izpodbiti s trditvami, da ne drži, da je bil družbi J. d. o. o. sklep o izterjavi na dolžnikovo plačo z datumom 1. 3. 2018, vročen pred 22. 6. 2018. Kdaj je bil sklep izdan in kdaj je bil družbi vročen, za odločitev o pritožbi ni odločilno. Nerazumljiva pa je trditev iz točke 2., da sklep nikoli ni bil izdan na podjetje, ker pritožnik ne pove, na kateri sklep se nanaša in na katero podjetje. Zato na te trditve pritožbeno sodišče ne more odgovoriti. Pod točko 3. navedeno dejstvo, da B. upravljal eno leto, pred tem pa so bili prihodki mnogo nižji, ni odločilno. Če bi dolžnik dokazal, da je imel možnost prejeti večja plačila za delo iz poslovanja družbe le v zadnjem letu preizkusnega obdobja, to še ne bi pomenilo, da bi lahko na tej podlagi ovrgel ugotovljene kršitve obveznosti, saj trajajo dolžnikove dodatne obveznosti iz prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP ves čas preizkusnega obdobja. Če pa dolžnik meni, da je upravičen do tega, da svojim upnikom ne vrne ničesar zato, ker tudi sam ni dobil vrnjenega denarja od svojega dolžnika, kar je navedel v točki 4., s takim mnenjem prav tako ne more uspeti. Neplačilo dolga kot razlog za insolventnost lahko vpliva le na določitev dolžine preizkusnega obdobja (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP), ne daje pa dolžniku pravice, da se obveznostim do svojih upnikov zaradi tega v preizkusnemu obdobju izogne. Pritožbene trditve, da se bo v primeru, če se mu stečaj podaljša, zaposlil za polni delovni čas in s tem v stečajno maso prispeval vsak mesec, na odločitev v konkretnem primeru ne morejo vplivati, saj se je do vložitve ugovora dolžniku skoraj v celoti že izteklo preizkusno obdobje treh let (upnik je vložil ugovor proti odpustu obveznosti en dan pred iztekom preizkusnega obdobja).

10. Ob povedanem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).