Jedro

Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih 3. in 4. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 21. 1. 2005, opr. št. Ig 2004/01068 v tč. 1 izreka zaradi pripoznave tožbenega zahtevka vzdrži v veljavi za znesek 123.337,54 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane sodbe, da se navedeni sklep o izvršbi pod tč. 1 in 3 izreka vzdrži v veljavi za znesek 1,159.903,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane sodbe, nadalje da se navedeni sklep o izvršbi v tč. 1 in 3 izreka razveljavi za znesek 1,516.490,42 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter tudi za del izvršilnih stroškov v znesku 15.288,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2005 dalje in v tem obsegu tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane sodbe, v 4. točki izreka izpodbijane sodbe pa je še odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 38.427,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 2. 2006 do dne plačila.

Odločitev sodišča prve stopnje v 3. in 4. točki izreka s pravočasno vloženo pritožbo izpodbija tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obrazložitvi svoje pritožbe navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni pojasnila in dokazala utemeljenosti tožbenega zahtevka v zvezi z iztoževanimi stroški za pivnico, preuranjen. Listinski dokazi namreč dokazujejo, da je njen tožbeni zahtevek v tem delu (čeprav samo delno) utemeljen, saj se računi z oznako prostora št. ... nanašajo na P. M. K., računi z oznako prostora št. ... se nanašajo na stanovanje v najemu gospoda T., računi z oznako prostora št. ... pa se nanašajo na P. V. I. d.o.o. Njen tožbeni zahtevek je v tem delu utemeljen skupaj za znesek 738.823,54 SIT, kar izhaja tudi iz priloženega seznama računov. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po izvedeni dokazni oceni zaključilo, da tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 1,516.490,42 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je razvidno iz 3. točke izreka izpodbijane sodbe, ni utemeljen, saj tožeča stranka ni niti pojasnila, niti ni listinsko dokazala, da ji je tožena stranka dolžna poravnati navedeni znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da iz kartice komitenta z dne 21. 12. 2004 (priloga ... spisa) ni razvidno, da se nanaša na zatrjevane stroške upravljanja v zvezi s pivnico, saj je iz opisov knjižb razbrati, da gre za knjižbe obresti in izvršenih plačil obresti. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrnilo.

Po presoji sodišča druge stopnje je bilo dejansko stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno na podlagi predlaganih in izvedenih dokazov pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v izpodbijanem delu, saj le-ta svojih trditev, da gre za stroške upravljanja, ki se nanašajo na pivnico, ob nasprotovanju tožene stranke, ni dokazala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz (s strani tožeče stranke) predloženih listin ni razvidno, da gre za stroške upravljanja pivnice. To dejstvo tudi ni razvidno iz zavrnitev računov, ki jih je predložila tožena stranka. Vse pritožbene navedbe tožeče stranke (skupaj s šele sedaj predloženim seznamom računov) pa v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (I. odstavek 337. člena ZPP), saj tega tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (niti ni predložila računov na katere se sklicuje v pritožbi), prav tako pa ni navedla, zakaj tega ni mogla pravočasno storiti. Zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.

Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo; v postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP).

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (I. odstavek 350. člena ZPP) potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (I. odstavek 165. člena in I. odstavek 154. člena ZPP).