Jedro

Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil torej prvostopni organ, pri katerem je bil obravnavani predlog (oziroma zahteva) tudi vložen (razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi), in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato pa, upoštevajoč rezultat odločitve o tem predlogu, bi ali poslal pritožbo v reševanje na drugostopni organ ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Cerknica, št. 02112-6/2009-5 z dne 7. 5. 2009, se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožniku zahtevane stroške postopka v višini 20 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 02112-6/2009-5 z dne 7. 5. 2009, odločil, da se v k.o. ... v postopku parcelacije-združitve ugotovijo naslednje spremembe: parc. št. 248/2, 42072, 421/2 se združijo v parc. št. 421/1, parc. št. 248/2, 420/2 se ukineta (1. točka izreka), da se v k.o. ... kot urejen evidentira del meje parc. št. 421/2 s sosednjima parc. št. 249 in 422/1 (2. točka izreka), da se v k.o. ... v postopku parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: parc. št. 421/2 se ukine, nove parc. št. pa so 421/3, 421/4 (3. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (4. točka izreka) ter, da stroškov postopka ni (5. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-170/2009-2 z dne 17. 11. 2009, pritožbo tožnika zavrnil. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je A.A. dne 7. 1. 2009 vložila pri organu zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 248/2, 420/2, 421/2 in parcelacije parc. št. 248/2, 420/2, 421/2 v k.o. .... Zahtevi je bil priložen elaborat. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku kot lastniki oziroma upravljavci parcel sodelovali tožnik (za parc. št. 249), A.A. in B.B. (za parc. št. 422/1), kar potrjuje tudi vpogled v elektronsko zemljiško knjigo. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem tem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je opravil preizkus vloge po določbi 35. in določbi 51. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljnjem besedilu ZEN) in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. V zapisniku mejne obravnave 11. 12. 2008 je navedeno, da se je A.A., ki se je obravnave udeležila, strinjala s potekom predlagane meje, medtem ko se mejne obravnave nista udeležila tožnik in B.B., pri čemer je iz elaborata tudi razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano tako, da je bilo lastniku omogočeno, da ga je prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Tožnik in B.B. sta v določenem roku podala izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinjata. Prvostopni organ je zato vse stranke po določbi 37. člena ZEN povabil na ustno obravnavo, ki se je tožnik in B.B. nista udeležila, čeprav jima je bilo vabilo pravočasno vročeno in sta bila v vabilu opozorjena na pravne posledice neudeležbe. Zato se po določbi 2. odstavka 38. člena ZEN šteje, da se strinjata s potekom predlagane meje. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da v upravnih spisih ni pritožnikove vloge, iz katerih bi izhajalo, da se tožnik zaradi neodložljivih obveznosti mejne obravnave ni mogel udeležiti, glede na navedbe v pritožbi pa je jasno, da je bilo opravičilo kvečjemu ustno in nepodprto s kakšnim dokazilom. Tudi v pritožbi te svoje navedbe z ničemer ne dokazuje. Vendar to tudi ni bistveno za odločitev v zadevi, saj je bil pravilno vabljen na mejno obravnavo, česar niti ne zanika, kar pa pomeni, da je bila kljub njegovi odsotnosti zakonito izvedena, predlagana meja pa je bila prikazana v elaboratu ureditve meje, ki je bil sestavni del vložene zahteve. Prvostopni organ je nato tudi pravilno postopal po določbah ZEN. Glede na to, da postopek urejanja meje na terenu in upravni postopek evidentiranja urejene meje pri prvostopnem organu tvorita smiselno in zaključeno celoto in da se morebitne pomanjkljivosti iz postopka urejanja meje sanirajo v upravnem postopku evidentiranja urejene meje, je glede na pritožbene navedbe bistveno to, ali je bil tožnik pravilno vabljen na ustno obravnavo. Tožnik sicer zatrjuje, da vabila ni nikoli prejel in da ne ve, kje in kdaj je ustna obravnava potekala, vendar pa se med upravnimi spisi nahaja tudi vabilo na ustno obravnavo, št. 02112-6/2009-3 z dne 7. 4. 2009, ki ima vse ustrezne sestavine in vsebuje tudi ustrezne pravne pouke. Na obravnavo je prvostopni organ povabil tožnika, A.A. in B.B., ki so jim bila vabila vročena z osebno vročitvijo, kar izkazujejo vročilnice oziroma obvestila o prispelem pismu, kar velja tudi za (pri)tožnika, za katerega iz obvestila izhaja, da mu je bila vročitev vabila poizkušana dne 8. 4. 2009, hkrati pa mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko vabilo v 15-dneh – od dne 9. 4. 2009 – prevzame na pošti in da bo v tem roku pošiljka puščena v hišnem predalčniku, če bo le-ta neuporaben, pa bo pošiljka vrnjena pošiljatelju. Iz hrbtne strani obvestila je iz pripisa vročevalca razvidno, da je bila pošiljka dne 24. 4. 2009 ob 8.37 uri vložena v hišni predalčnik, kar pomeni, da je bila osebna vročitev zakonito opravljena glede na določbo 4. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). Glede na navedeno se šteje, da se tožnik s potekom meje strinja. Odsotnost podatka, kdaj in kje je bila opravljena ustna obravnava, pa ni takšna pomanjkljivost odločbe, ki bi vplivala na njeno zakonitost. Tožnik je v tožbi navedel, da je zoper prvostopno odločbo vložil zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in tudi pritožbo. Drugostopni organ je z drugostopno odločbo pritožbo zavrnil, ni pa odločil o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje. Navedel je, da je bil na mejno obravnavo prepozno vabljen, vendar se je pravočasno opravičil, ker se zaradi nujnih in neodložljivih službenih obveznosti dne 11. 12. 2008 mejne obravnave ni mogel udeležiti. Prav tako je zahteval vrnitev v prejšnje stanje, ker nikoli ni prejel nobenega vabila na ustno obravnavo, iz odločbe pa tudi ni razvidno, kdaj in kje naj bi bila razpisana ustna obravnava. Dejstvo je, da je bil prepozno vabljen na mejno obravnavo, se je pa zaradi obveznosti ni mogel udeležiti, za kar se je opravičil in zaprosil za preložitev, česar pa organ ni storil. Tožnik je tudi pravočasno podal pisno izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja, ker nova mejnika št. (98)4 in (99)3 protipravno posegata v njegovo parc. št. 249 v notranjost v dolžini nekaj metrov. Tudi iz GERK-ov je razvidno, da je na njegovi parceli postavljen električni drog, oddaljen od meje več kot 1 meter, predmetna mejnika pa sta postavljena tako, da gre meja po sredini A droga, torej več kot 2 m v njegovo parcelo. Tožnik je ponovno poudaril, da nato tudi ni prejel nobenega obvestila oziroma vabila na ustno obravnavo. V drugostopni odločbi je neresnično navedeno, da naj bi bil dne 8. 4. 2009 prejel v hišni predalčnik obvestilo o možnosti prevzema vabila na pošti. Nikoli in nikdar tožnik ni niti osebno niti v hišni predalčnik prejel tega obvestila oziroma kakšne pošiljke organa niti vabila na ustno obravnavo. Ker tožnik ni imel možnosti sodelovati v mejnem ugotovitvenem postopku, je bilo kršeno načelo ustnosti, javnosti in neposrednosti obravnavanja, tožnik pa tudi ni bil zaslišan. Na mejni obravnavi pa je bila tudi napačno in nezakonito ugotovljena meja med parc. št. 249 in parc. št. 421/2 oziroma novima parc. št. 421/3 in 421/4. Mejniki se morajo pravilno in zakonito postavljati na mejo med dvema sosednjima parcelama in ne znotraj njegove parcele. Drugostopni organ pa tudi še do danes ni odločil o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega pa je iz obrazložitve tudi razvidno, da naj bi bila ustna obravnava razpisana dne 4. 5. 2009 ob 18.30 uri, kar je izven rednega delovnega časa, izven poslovnega delovnega časa in v nasprotju z zakoni. Glede na prakso Vrhovnega sodišča, pa je pogoj za ugotavljanje posestnih meja med parcelami soglasje o posestnih mejah med lastniki (odločbe, opr. št. I UP 962/2003, I Up 455/2001, I Up 431/2002, U 379/93, idr.). Predlagal je, da se drugostopna in prvostopna odločba odpravita ter, da sodišče toženki naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka (ki jih specificira v višini materialnih stroškov v višini 20 EUR ter višini sodne takse), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dni po vročitvi sodbe dalje do plačila.

Po pozivu sodišča na dopolnitev tožbe, opr. št. I U 2213/2009 z dne 1. 2. 2010, je tožnik še pojasnil, da izpodbija tako drugostopno kot prvostopno odločbo, saj se ni mogoče strinjati s stališčem, da bi bila predmet izpodbijanja le prvostopna odločba, saj bi v primeru, če sodišče odpravi le prvostopno odločbo, nastala nevzdržna pravna situacija, ko drugostopna odločba, ki bi izrekala prvostopno odločbo za veljavno, ne bi bila odpravljena. Predlagal je, da sodišče odpravi prvostopno in drugostopno odločbo, podrejeno, da odločbi razveljavi ter da sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka, kot že specificirano v tožbi.

Upravni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na tožbo navedel, da se v celoti strinja in soglaša s predmetno tožbo, ker so bile storjene vse tiste kršitve postopkovnih določb, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter napačna uporaba materialnega prava, kot jih zatrjuje tožnik, tožbene navedbe pa nato v nadaljevanju tudi v celoti ponovi, s popravki v delu, ki se tičejo stranke z interesom kot lastnika parc. št. 422/1, glede neudeležbe na mejni obravnavi zaradi nujnih neodložljivih študentskih obveznosti in zatrjevanjem glede nevabljenja na ustno obravnavo. Strinja se s tožbenim predlogom.

Stranka z interesom A.A. na tožbo v danem roku ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno postopanje organa in njegova odločitev o evidentiranju urejene meje in parcelacije.

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je v tem postopku prvostopni organ na zahtevo stranke z interesom A.A. kot lastnice parc. št. 248/2, 420/2, 421/2 in parcelacije parc. št. 248/2, 420/2, 421/2, vse k.o. ..., izvedel upravni postopek ureditve evidentirane meje in parcelacije. Zahtevi je bil priložen elaborat v skladu z določbo 29. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06), izdelan na podlagi mejne obravnave, iz zapisnika katere je bilo razvidno, da se tožnik kot lastnik mejne parc. št. 249 le-te ni udeležil. Prvostopni organ je zato v skladu z določbo 36. člena ZEN tožnika pozval, da se izjavi o tem, ali se s potekom predlagane meje strinja. Tožnik je v danem roku izjavil, da se s predlagano mejo ne strinja. Prvostopni organ je zato, sledeč določbi 37. člena ZEN, razpisal ustno obravnavo, ki se je tožnik tudi ni udeležil, pri čemer pa je prvostopni organ štel, da je bila vročitev vabila na ustno obravnavo izkazana po določbah ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami). Po opravi ustne obravnave, upoštevajoč pri tem zakonsko presumpcijo iz določbe 2. odstavka 38. člena ZEN (po kateri se šteje, da se lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje in se mejne obravnave ne udeleži, strinja s potekom predlagane meje), je prvostopni organ izdal izpodbijano odločbo. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, hkrati pa je vložil tudi zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude mejne obravnave in ustne obravnave, v kateri je navedel, da je bil na mejno obravnavo prepozno vabljen, da se je sicer za svojo neudeležbo zaradi neodložljivih službenih obveznosti opravičil in prosil za preložitev, vendar pa je bila mejna obravnava kljub temu opravljena, navedel pa je še, da pa ni nikoli prejel nobenega vabila na ustno obravnavo, ob tem, da iz odločbe tudi ne izhaja čas in kraj opravljene ustne obravnave, zaradi česar je menil, da je podana kršitev postopkovnih določb, posledično pa tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Drugostopni organ je z drugostopno odločbo odločil le o tožnikovi pritožbi, ki jo je zavrnil, ni pa bilo odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa utemeljeno ugovarja tudi tožnik. Po določbi 106. člena ZUP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, ki tudi odloči o tem predlogu. Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil torej prvostopni organ, pri katerem je bil obravnavani predlog (oziroma zahteva) tudi vložen (razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi) in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato pa, upoštevajoč rezultat odločitve o tem predlogu, bi ali poslal pritožbo v reševanje na drugostopni organ ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP. Ker pa tega ni storil, zamuda ustne obravnave pa je nedvomno vplivala na vsebino odločbe glede na zgoraj povzete določbe ZEN in v njih določene zakonske presumpcije (in je bila izdana neposredno po opravi ustne obravnave), je s tem kršil določbe upravnega postopka, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US) odpravilo in vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopni organ najprej odločiti o tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ob tem sodišče tožniku še pojasnjuje, da pa se predlog oziroma zahteva za vrnitev v prejšnje stanje ne more nanašati na zamudo in posledično ponovno opravo mejne obravnave, saj le-ta ni del upravnega postopka, temveč (sicer v določbah ZEN predpisanega) geodetsko-tehničnega postopka, ki ga vodi pooblaščeno geodetsko podjetje, katerega izvedba pa je nujna predpostavka za nadaljnje obravnavanje katastrske zadeve pred upravnim organom. Sodišče se pa ob že ugotovljeni kršitvi postopka, ki je bila zadosten razlog za odpravo upravnega akta, ni spuščalo v presojo ostalih tožnikovih ugovorov, jih bo pa moral zato v ponovnem postopku pri odločanju presoditi upravni organ.

Sodišče pa še pripominja, da pa ni sledilo predlogu tožnika za odpravo (tudi) drugostopne odločbe (poleg prvostopne odločbe), saj drugostopna odločba zaradi odprave prvostopne odločbe nima več pravnega učinka, takšen način odločitve sodišča pa je skladen tudi z določbo 2. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanemu Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in mu priznalo priglašeni znesek v višini 20,00 EUR. Sodišče pa še dodaja, da pa se v primeru, če so podani zakonski pogoji, sodna taksa vrne po odredbi sodišča po uradni dolžnosti (določba 36. in 37. člena Zakona o sodnih taksah).