Jedro

Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni bilo odločeno že s sklepom o stroških ugovornega postopka. Ker je sodišče v izreku zavrnilo predlog za povrnitev stroškov začasnega zastopnika, v obrazložitvi pa je podalo razloge, zakaj je predlog zavrglo, je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog začasnega zastopnika z dne 20. 10. 2015. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje začasni zastopnik zaradi vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa in priznanje nagrade s pripadajočimi stroški ter podrejeno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ni sporno, da v sklepu, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru, sodišče dolžniku ni priznalo stroškov postopka, vendar pa to ne izključuje pravice začasnega zastopnika do plačila stroškov njegovega dela, saj ta ni odvisna od izida postopka. Pomembno je le, da je začasni zastopnik bil postavljen, da ni bil razrešen in da je svojo nalogo opravil. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Višje sodišče že ob uradnem preizkusu po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta je podana, če ima sodba sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali če sklep sploh nima razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

6. V izreku izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog začasnega zastopnika z dne 20. 10. 2015 za povrnitev stroškov. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče po pregledu spisa ugotovilo, da je začasni zastopnik vse dne 20. 10. 2015 priglašene stroške priglasil že v ugovoru z dne 20. 4. 2015 ter da je zato ob smiselni uporabi 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predlog začasnega zastopnika za povrnitev stroškov zavrglo. Glede na navedeno izrek izpodbijanega sklepa o zavrnitvi zahteve nasprotuje razlogom sklepa, tega pa zato ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Višje sodišče pa pri tem sodišče prve stopnje opozarja na določbo 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa kdaj sodišče toženi stranki oziroma smiselno postavi začasnega zastopnika. Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku v primerih iz 82. člena ZPP, ima po prvem odstavku 83. člena istega zakona v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni bilo odločeno že s sklepom o stroških ugovornega postopka.

8. Kadar sodišče stranki, ki je neznanega bivališča, postavi začasnega zastopnika, mora pri odločanju o stroških postopka uporabiti določbo petega odstavka 82. člena ZPP, po kateri stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka, v izvršilnem postopku, kjer je upnik oproščen plačila stroškov postopka, pa se stroški začasnega zastopnika krijejo v breme proračuna. Začasni zastopnik je zato upravičen do povračila stroškov, ne glede na to, ali je začasni zastopnik uspel z ugovorom ali ne. V takem primeru tako pri odločanju o stroških začasnega zastopnika ni pravilno uporabiti določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ (primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 445/2012 in tudi sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4399/2010, I Cp 3133/2015 ter I Cp 2532/2014). Zato bo moralo sodišče pri ponovnem odločanju, ob pravilni pravni podlagi, začasnemu zastopniku priznati stroške postopka in pri tem upoštevati tudi stroške pritožbenega postopka (upoštevajoč tudi, da predmetna pritožba ne pomeni opravljenega dela za stranko).

9. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.