Jedro

Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek za odpravo dokončne odločbe št. ... z dne 5. 6. 2009 zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi št. ... z dne 24. 11. 2008 in št. ... z dne 5. 6. 2009, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da se tožniku izplačevanje invalidske pokojnine, ki se mu izplačuje po odločbi št. ... z dne 27. 2. 2001 ustavi z dnem 9. 1. 2006. Odločbo je tožena stranka izdala po ugotovitvi, da je bilo z odločbama z dne 1. 8. 2008 in z dne 29. 10. 2008 dokončno odločeno, da ima tožnik od 10. 1. 2006 dalje, po drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova samostojnega opravljanja pridobitne dejavnosti kot družbenik v osebni družbi I.B. k.d., v kateri je hkrati poslovodna oseba.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da je odločba tožene stranke o ugotovitvi lastnosti zavarovanca z dne 1. 8. 2008 postala pravnomočna. V izreku odločbe o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine z dne 24. 11. 2008 je res očitna pisna pomota, ker se je tožniku invalidska pokojnina izplačevala po odločbi št. ... z dne 11. 2. 1976, kar se vidi iz obrazložitve omenjene odločbe in tudi iz celotne listinske dokumentacije. Tožniku je bila po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 priznana lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 10. 1. 2006 dalje. Tožena stranka z izpodbijano odločbo, ob upoštevanju določbe 178. člena ZPIZ-1, ni v ničemer posegla v priznanje pravice do pokojnine. Odločba o priznanju pravice ne pomeni odločitve o izplačevanju v naprej. Pomota, ki je res v izreku izpodbijane prvostopenjske odločbe, za presojo ni pomembna. Tožniku se od 3. 12. 2008, ker je izpolnil pogoj prenehanja opravljanja dejavnosti, invalidska pokojnina ponovno izplačuje, saj je bil 2. 12. 2008 odjavljen iz zavarovanja. V predsodnem postopku so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izplačila invalidske pokojnine za nazaj in pravilno uporabljena določba 178. člena ZPIZ-1. V nasprotnem primeru bi tožnik užival dvoje pravic. V potrditev navedb se tožena stranka sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. VIII Ips 198/2008 z dne 25. 1. 2010. Opozarja, da je trajanje pravice ter pridobitev pravice glede na določbo drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 in 157. člen ZPIZ-1 vezano na prenehanje zavarovanja.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, poleg tega je bistveno kršilo določbe postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 do 45/2008), na katero sodišče druge stopnje po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Med strankama ni sporno, to izhaja tudi iz listin v sodnem spisu opr. št. II Ps 2816/2008, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, da je odločba s sklepom o popravi pomote št. ... z dne 1. 8. 2008 in s katero je bilo odločeno, da je tožnik zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 10. 1. 2006 dalje, postala pravnomočna. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba. Ker je bila tožba, ki jo je tožnik vložil zoper dokončno odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca pravnomočno zavržena, je s tem omenjena odločba postala formalno pravnomočna. Z izdajo odločbe o lastnosti zavarovanca je za tožnika nastala obveznost prijave v zavarovanje v roku 8 dni, kot določa 2. alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami). Opustitev prijave pomeni prekršek po četrtem odstavku 67. člena ZMEPIZ. Z odločbo o lastnosti zavarovanca je bila tožniku naložena obveznost prijave, kar pomeni, da je navedena odločba postala tudi materialno pravnomočna (prvi odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami).

Preizkus pravilne uporabe določb ZUP, ki ga tožena stranka po določbah 12. in 249. člena ZPIZ-1 uporablja za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja, v socialnem sporu pomeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava (tako sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 577/2007 z dne 3. 4. 2008, Psp 640/2009 z dne 14. 1. 2010, Psp 604/2010 z dne 27. 1. 2011, pa tudi Vrhovno sodišče v sodbi opr. št. VIII Ips 94/2009 z dne 7. 3. 2011). Navedba odločbe, na podlagi katere naj bi se izplačevala tožniku invalidska pokojnina, v izreku izpodbijane prvostopenjske odločbe, je nedvomno zmotna. Tožena stranka pravilno opozarja, da je napako mogoče ugotoviti že iz navedb v obrazložitvi prvostopenjske odločbe, zlasti pa iz obrazložitve dokončne odločbe z dne 5. 6. 2009. V zadnji je jasno navedeno, da je bila zavarovancu priznana pravica do invalidske pokojnine z odločbo takratne Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja – podružnica ... št.... z dne 11. 2. 1976 in je tožnik pravico užival od 1. 7. 1975 dalje. V izreku odločbe je očitna pisna pomota v navedbi številke in datuma izdaje odločbe o izplačilu invalidske pokojnine, takšno pomoto pa lahko organ, ki je izdal odločbo, po prvem odstavku 223. člena ZUP popravi kadarkoli, torej tudi po pravnomočnosti odločbe. Ker gre le za pisno pomoto in popravek v ničemer ne vpliva na tožnikove pravice, velja, da ima popravek pravni učinek od dneva, od katerega učinkuje popravljena odločba, ta pa v skladu z določbo 178. člena in ob upoštevanju določb drugega odstavka 156. člena ter prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 učinkuje od dne, od katerega je tožniku pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po določbi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 namreč ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine. Tožena stranka je z izpodbijano dokončno odločbo zakonito odločila, da se izplačilo invalidske pokojnine ustavi z zadnjim dnem pred vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje od 10. 1. 2006 dalje. Za katero obdobje se tožniku invalidska pokojnina preneha izplačevati oz. kdaj tožnik ponovno pridobi pravico do izplačevanja invalidske pokojnine, ni predmet dokončne odločbe in zato tudi ne presoje v tem socialnem sporu.

Za enako napako gre (morda) pri imenu tožnika, kot je napisano v odločbi. Tudi takšna napaka, katere odpravo lahko tožnik zahteva kadarkoli, ne more biti razlog za odpravo sicer zakonite odločbe. Poleg tega se v listinah v spisu tožnikovo ime in priimek pojavljata v različnih oblikah. Celo njegov lastnoročni podpis v delovni knjižici je K.B. (ali B.).

Sodišče prve stopnje je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno in s tem bistveno kršilo postopek po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V 3. točki izreka sodbe opr. št. II Ps 1754/2009 z dne 20. 8. 2010, ki s pritožbo ni bila izpodbijana in zato sodišče druge stopnje s sklepom opr. št. Psp 519/2010 z dne 25. 11. 2010 sodbe v tem delu ni razveljavilo, je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi prvostopenjska odločba o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine z dne 24. 11. 2008. Takšen zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen, zato je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku neutemeljeno odločalo o navedeni odločbi in jo odpravilo.

Iz navedenih razlogov in zaradi pravilne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek, da se odpravi dokončna odločba o ustavitvi izplačila invalidske pokojnine z dne 5. 6. 2009, zavrnilo.