Jedro

V drugem odstavku 180. člena ZPIZ-1 je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Že uveljavljene pokojnine pa pri odstotnem povečanju za zavarovalno dobo, doseženo z reaktivacijo, ni dopustno zmanjšati za že priznani bonus po 53. členu ZPIZ-1, saj za to ni nobene zakonske podlage. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ob uporabiti instituta odstotnega povečanja pokojnine zaradi naknadno dopolnjene pokojninske dobe ni dopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljeno pokojninsko dajatev zaradi načela pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 3. 2013 in št. ... z dne 6. 10. 2012 in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka), naložilo toženki, da je dolžna tožeči stranki v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izdati novo odločbo o starostni pokojnini tožeče stranke od 1. 10. 2012 dalje tako, da bo upoštevala že uveljavljeno pokojnino z odločbo št. ... z dne 24. 9. 2012 in jo odstotno povečala glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja (II. točka izreka sodbe) in toženki naložila povrnitev stroškov postopka v višini 248,03 EUR. Štelo je, da je toženec tožniku pri odmeri pokojnine nepravilno tolmačil drugi odstavek 180. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Toženec bi moral odstotno povečati že uveljavljeno starostno pokojnino po odločbi z dne 24. 9. 2012 in upoštevati že priznan bonus iz tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1. Že uveljavljeno pokojnino bi moral odstotno povečati glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.

2. Pritožuje se toženka. Meni, da je sodišče napačno uporabilo določilo drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 in tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1. Tožniku je bila ob prvem prenehanju zavarovanja dne 15. 1. 2012 z odločbo z dne 24. 9. 2012 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 1.715,73 EUR na mesec. Odmerjena je bila v višini 76 % najvišje pokojninske osnove ter povečana po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1 za 2,4 %, ker je tožnik že izpolnil pogoje za upokojitev, vendar je ostal v zavarovanju po 63 letu starosti in mu tako k pokojnini pripada povečanje po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1. Tožnik se je s 17. 1. 2012 ponovno zaposlil in nato zopet uveljavil pravico do pokojnine, zato mu je po ponovnem prenehanju zavarovanja potrebno ponovno odmeriti pokojnino na način, kot je to določeno v določbi 180. člena ZPIZ-1. Kot uživalec pokojnine, ki je ponovno vstopil v zavarovanje, ima po ponovnem prenehanju zavarovanja po določbi 180. člena ZPIZ-1 dve možnosti, in sicer do nove odmere starostne pokojnine, ali do odstotnega povečanja pokojnine, torej do višjega odmernega odstotka, ki se poveča za pokojninsko dobo, dopolnjeno v času reaktivacije, vendar brez upoštevanja bonusa za starost po določbi tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1. To izhaja tudi iz namena navedene določbe 53. člena ZPIZ-1, saj velja za tiste zavarovance, ki tudi potem, ko že dosežejo pogoje za upokojitev (vendar pokojnine ne uveljavijo), ostanejo še naprej aktivni. V primeru reaktivacije pa gre za stanje, ko zavarovancu obvezno zavarovanje preneha in tudi pridobi pravico do starostne pokojnine, nato pa se že po uveljavitvi te pravice ponovno vključi v obvezno zavarovanje, pri čemer se mu za čas ponovnega zavarovanja starostna pokojnina ne izplačuje. Bonus pripada trajno le k prvotno pravnomočno odmerjeni pokojnini, ko je zavarovanec ostal v zavarovanju po 63. letu starosti in uveljavil pokojnino kot zavarovanec. Kot reaktiviranec pa je izgubil možnost povečanja pokojnine po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker se je ponovno vključil v zavarovanje.

3. Toženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je tožnik že pravnomočno pridobil pravico do pokojnine skupaj s priznanim povečanjem in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sporno vprašanje v predmetni zadevi se nanaša izključno na pravilno odmero pokojnine v primeru, ko se je zavarovanec enkrat že upokojil in mu je bila pokojnina s strani tožene stranke odmerjena pa se je nato reaktiviral in po reaktivaciji ponovno upokojil. Navedeno problematiko ponovne odmere pokojninskih dajatev zaradi upoštevanja plač in pokojninske dobe, dopolnjene v ponovnem zavarovanju, ureja ZPIZ-1 v 180. členu. V drugem odstavku 180. člena ZPIZ-1 je izrecno določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Določba je jasna in jo je mogoče pravilno uporabiti le tako kot se glasi. Že uveljavljene pokojnine pri odstotnem povečanju za zavarovalno dobo, doseženo z reaktivacijo, ni dopustno zmanjšati za že priznan bonus po 53. členu ZPIZ-1 kot se zavzema tožena stranka, saj za to ni nobene zakonske podlage. Materialno pravno stališče tožene stranke je v nasprotju z drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1 in ga zato pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Takšno stališče je v revizijskih postopkih zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS (odločba opr. št. VIII Ips 206/2014). Ob uporabiti instituta odstotnega povečanja pokojnine zaradi naknadno dopolnjene pokojninske dobe, ni dopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljeno pokojninsko dajatev zaradi načela pravnomočnosti.

7. Ob jasnem materialno pravnem izhodišču glede uporabe 180. člena ZPIZ-1 je odločitev prvostopenjskega sodišča v celoti pravilna in je njegovo ravnanje, ko je odpravilo izpodbijani odločbi in toženki naložilo izdajo novega upravnega akta, pri katerem pa mora ta upoštevati, da je bilo 2,4 % povečanje pokojninske osnove že pravnomočno priznano in da je to trajno in tako uveljavljeno pokojnino še odstotno povečati glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja, pravilno.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi z odgovorom tožeče stranke na pritožbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta ni doprinesel k rešitvi predmetne zadeve in je zato sklenilo, da stroške odgovora na pritožbo nosi tožnik sam.