Jedro

Tožena stranka v roku, določenem v 277. členu ZPP, sodišču ni poslala odgovora na tožbo. Odgovor je bil poslan in je na sodišče tudi prispel po poteku določenega tridesetdnevnega roka. Osnovna predpostavka za izdajo zamudne sodbe je bila v skladu z določbo prvega odstavka 318. člena ZPP izpolnjena. Odgovoru na tožbo ni bil priložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je tedaj očitno že prenehal vzrok, ki ga je tožena stranka navajala kot vzrok zamude roka. Sodišče bi moralo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ob dejstvu, da je bil vložen tudi prepozno, v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena ZPP, zavreči. Tudi če je predlog obravnavalo kot pravočasno vložen, bolezen direktorja ne more biti razlog upravičen vzrok za zamudi zakonskega roka. Poslovanje gospodarske družbe mora biti organizirano tako, da ali preko sodelavcev ali preko pooblaščencev normalno poteka ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da se sklepa tožene stranke z dne 30.12.1999 in 13.1.2000 o prenehanju delovnega razmerja tožnice kot nezakonita razveljavita, da mora tožena stranka tožnico pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja dalje, ji izplačati regres za letni dopust 1999 in ji povrniti odmerjene stroške postopka. S sklepom pa je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sodbo in sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da gre za zmotno pravno stališče sodišča, saj tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila v roku zaradi bolezni. Sodišče očitno ne pozna poslovanja firm. Ni sprejemljivo stališče, da bi tožena stranka lahko pooblastila odvetnika, saj ji ni jasno, zakaj najeti odvetnika, če zadevo lahko reši firma sama. Tudi sicer ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe. Zato je predlagala, da sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon taksativno našteva.

Na podlagi listinskih dokazov je revizijsko sodišče ugotovilo, da tožena stranka v roku, določenem v 277. členu ZPP, sodišču ni poslala odgovora na tožbo. Odgovor je bil poslan in je na sodišče tudi prispel po poteku določenega tridesetdnevnega roka. Iz povedanega sledi, da je bila osnovna predpostavka za izdajo zamudne sodbe v skladu z določbo prvega odstavka 318. člena ZPP izpolnjena. Ker so bili po ugotovitvi sodišča izpolnjeni tudi drugi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo v skladu z veljavnimi predpisi.

Po določbi prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče stranki, če je zamudila rok za kakšno pravno dejanje in izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Pri tem drugi odstavek 117. člena ZPP določa, da se mora predlog vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je to izvedela. V 118. členu ZPP pa je določba, da se vrnitev ne dovoli, če je zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Kot je razvidno iz listin, je tožena stranka prejela poziv, da odgovori na tožbo 15.2.2000. V pozivu je bilo tudi opozorilo na posledice, če odgovor ne bo vložen v roku 30 dni. Odgovor na tožbo je bil vložen priporočeno na pošti 20.3.2000, to je po poteku določenega roka.

Odgovoru na tožbo ni bil priložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je tedaj očitno že prenehal vzrok, ki ga je tožena stranka navajala kot vzrok zamude roka. To pa pomeni, da je bil ob dejstvu, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen priporočeno šele 19.5.2000, zamujen rok za predlog, ki bi ga zato moralo sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena zavreči. Tudi če je predlog obravnavalo kot pravočasno vložen, bolezen direktorja ne more biti razlog upravičen vzrok za zamudi zakonskega roka. Poslovanje gospodarske družbe mora biti organizirano tako, da ali preko sodelavcev ali preko pooblaščencev normalno poteka ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih. Zato tudi revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da tožena stranka ni dokazala upravičenega vzroka za to, da bi se ji dovolila vrnitev v prejšnje stanje in bi se v postopku obravnaval njen po poteku roka vložen odgovor na tožbo in izvajali predlagani dokazi.

Zaradi povedanega je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.