Jedro

Pritožnika se v večjem delu pritožbe izčrpno ukvarjata z vsebino materialnih predpisov, od katerih naj bi bilo odvisna odločitev v konkretnem primeru, ter nasprotujeta materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP.

V pritožbi sicer navajata, da bi moralo sodišče druge stopnje sámo meritorno odločiti, vendar pri tem izhajata iz napačne predpostavke, da bi bilo treba ugotovljeno dejansko stanje le subsumirati pod pravilno materialnopravno normo. Kot je razvidno iz obrazložitve sodišča druge stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, zato bi izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije, ki jo je napravilo sodišče druge stopnje, moralo na novo in prvič ugotavljati obsežen sklop pravnih dejstev glede delov stavbe in solastnine na skupnih delih. Pritrditi gre presoji, da bi s tem prekomerno poseglo v pravico udeležencev do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča druge stopnje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi gre za postopek po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1).

2.Sodišče prve stopnje je odločilo o dokončanju etažne lastnine na stavbi z naslovom ..., ..., tako da je ugotovilo (splošne in posebne) skupne dele stavbe z ID znakom ..., na katerih je določilo solastniške deleže v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Ugotovilo je tudi, da so deli stavbe z ID znakom ... do ... (tri podstrešna stanovanja) posamezni deli stavbe, ki so last predlagatelja ter prvega priglasitelja (A. A.) in drugega priglasitelja (A. B. in B. B.). Zemljiški knjigi je po pravnomočnosti svojega sklepa odredilo vpis etažne lastnine, kot izhaja iz navedenega sklepa.

3.Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbi priglasiteljice C. C., etažne lastnice sosednje stavbe z naslovom ..., ..... Njeni pritožbi je ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. Presodilo je, da glede oblikovanja posameznih delov (podstrešna stanovanja) niso izpolnjeni časovni pogoji za uporabo ZVEtL-1, zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje (nastanek posameznega dela stavbe po letu 2003 - pogodba o prodaji podstrešja med etažnimi lastniki in družbo D. d. o. o. je bila namreč sklenjena v letu 2007) podredilo napačni pravni normi, tj. ZVEtL-1 namesto Stvarnopravnemu zakoniku (SPZ). Navedena zmotna uporaba materialnega prava posledično pomeni, da bo sodišče prve stopnje moralo solastniške deleže na skupnih delih določiti glede na trenutno obstoječe zemljiškoknjižno stanje lastnikov posameznih delov stavbe, zato je sklep razveljavilo tudi v delu, ki se nanaša na določitev solastniških deležev na skupnih delih. Pojasnilo je, da je vrnitev v nov prvostopenjski postopek potrebna, ker bi sicer sodišče druge stopnje pretirano poseglo v pravico udeležencev do obravnavanja in do pritožbe. Če bi meritorno odločilo, bi z novo določitvijo solastniških deležev na skupnih delih nepremičnine, ob pravni podlagi, na katero udeleženci v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bili opozorjeni, na novo ugotavljalo obsežen sklop pravno relevantnih dejstev.

4.Zoper navedeni sklep se po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožujeta predlagatelj in druga priglasiteljica A. B.. Predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Menita, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo spremeniti odločbo, saj bi bilo treba ugotovljeno dejansko stanje zgolj podrediti veljavni zakonodaji. Spregledalo je, da je bilo o izpolnitvi pogojev za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu v stavbi št. 421, k.o. ..., označenem s številko 18, že pravnomočno odločeno s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu. Odločitev, na katero napotuje sodišče druge stopnje, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljenemu posameznemu delu stavbe z ID znakom ... odvzeta narava posameznega dela stavbe in ugotovljena narava splošnega skupnega dela, posega v pravnomočno razsojeno stvar in posega v temelje pravnega varstva kupcev nepremičnin v stečajnih postopkih, s tem pa tudi v ustavno zagotovljene pravice posameznikov. Poudarjata, da v primeru, kot je obravnavani, ko med etažnimi lastniki stavbe v nedokončani etažni lastnini ni spornih dejstev glede dokončanja le-te, ni razlogov, da sodišče druge stopnje postopka ne bi zaključilo po določbah SPZ in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Pri ugotovitvi posameznih delov in skupnih delov je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 113. člena SPZ, ki določa, da se lahko etažni lastniki sporazumejo tudi o tem, da iz skupnih delov nastane nov posamezni del v etažni lastnini. Navajata, da se kljub stališču o zmotni uporabi materialnega prava vsi etažni lastniki nepremičnine strinjajo z ugotovljenim pravnim stanjem v prvostopenjskem sklepu, kar potrjuje dejstvo, da se zoper sklep ni pritožil nihče od etažnih lastnikov. Pritožila se je etažna lastnica sosednje nepremičnine, preko katere poteka dostop do treh podstrešnih stanovanj. Pomisleki sodišča druge stopnje v 12. točki obrazložitve glede funkcionalne samostojnosti podstrešnih stanovanj niso utemeljeni, saj se dostop do le-teh preko sosednje nepremičnine izvaja že več kot deset let, soglasje k temu pa je podala tudi pritožnica zoper prvostopenjski sklep. Sodišče druge stopnje je odločalo zgolj o zmotni uporabi materialnega prava, zato ni ovir, da postopka ne bi dokončalo sámo, vendar z upoštevanjem navedenih pritožbenih razlogov.

5.Tretja priglasiteljica C. C. je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.V skladu s prvim odstavkom 357.a člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. V skladu z drugim odstavkom 357.a člena ZPP se sme sklep izpodbijati le iz razloga, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko sámo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP), ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP), ali če bi moralo sámo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

8.Pritožnika se v večjem delu pritožbe izčrpno ukvarjata z vsebino materialnih predpisov, od katerih naj bi bilo odvisna odločitev v konkretnem primeru, ter nasprotujeta materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno (glede razlage in uporabe materialnopravnih pravil po ZVEtL-1 in SPZ) pravilen. Predmet preizkusa je izključno nadaljnja odločitev, ali je ob neizpodbojni predpostavki, da je bila pritožba utemeljena, sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto da bi o zadevi sámo dokončno odločilo.1 Pritožnika bi zato v pritožbi morala konkretizirano utemeljiti, zakaj bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi opravilo novo sojenje.2

9.V pritožbi sicer navajata, da bi moralo sodišče druge stopnje sámo meritorno odločiti, vendar pri tem izhajata iz napačne predpostavke, da bi bilo treba ugotovljeno dejansko stanje le subsumirati pod pravilno materialnopravno normo. Kot je razvidno iz obrazložitve sodišča druge stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, zato bi izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije, ki jo je napravilo sodišče druge stopnje, moralo na novo in prvič ugotavljati obsežen sklop pravnih dejstev glede delov stavbe in solastnine na skupnih delih. Pritrditi gre presoji, da bi s tem prekomerno poseglo v pravico udeležencev do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. S temi razlogi sodišča druge stopnje se pritožnika ne soočita, poleg tega pa niti ne zatrjujeta, da bi vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje povzročila hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 357.a člena ZPP).

11.Ker je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1.Temu dosledno sledi sodna praksa, npr. Cp 24/2019 z dne 9. 5. 2019, Cp, 44/2019 z dne14. 11. 2019, Cp 33/2022 z dne 11. 1. 2023, Cp 23/2023 z dne 4. 10. 2023, Cp 11/2025 z dne2. 4. 2025, Cp 15/2025 z dne 24. 9. 2025.

2.Prim. Betetto N.: Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 98, 2020.