Jedro

Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Predlagatelji in prva nasprotna udeleženka sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu L, prekinilo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo na istem naslovu, ki se vodi pred istim sodiščem v postopku II N 584/2014. 2. Zoper sklep so predlagatelji vložili pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa pritožbi ugodi in sklep spremeni. Navajajo, da bi sodišče pri svoji odločitvi moralo uporabiti tudi določbe 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL), na katere se sicer v razlogih sklepa sklicuje, jih pa ne upošteva. Če bi jih, postopka ne bi prekinilo. Če je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003 in niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču, lahko namreč upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Iz predloga jasno izhaja, da gre v konkretnem primeru za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi zgrajeni pred letom 2003. Sodišče ni pojasnilo, zakaj določbe 30. člena ZVEtL ni uporabilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V posledici ni mogoče ugotoviti, ali je sodišče sploh ugotavljalo dejanski stan. Ker so razlogi sodišča v nasprotju z listinami v spisu in trditveno podlago predlagateljev, je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev iz 15. člena drugega odstavka istega člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagatelji so tudi predlagali, naj sodišče za pripadajoče zemljišče določi le tiste dele zemljišča, na katerih stavbe stojijo. Za stavbo L. je bilo stavbišče po delilnem načrtu in odločbi z dne 28. 12. 1982 odmerjeno na 336 m2 in naj ga sodišče določi kot skupni del te stavbe (skladno z 9. členom ZVEtL). V ostalem delu naj se parcela 64/3 v izmeri 840 m2 odmeri kot samostojna parcela v lasti prvega predlagatelja. Za stavbo L. pripadajoče zemljišče ni bilo posebej določeno z upravnimi akti, zato naj se o pripadajočem zemljišču odloči na podlagi kriterija iz 2. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL.

3. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da gre v konkretnem primeru za predlog za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi zgrajeni pred 1. 1. 2003, je razvidno iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (pa tudi iz drugega in tretjega odstavka obrazložitve sklepa z dne 29. 1. 2014). Pravilno je namreč pojasnilo, da se lahko le v primerih stavb zgrajenih pred 1. 1. 2003, hkrati predlaga oba postopka (kot so to storili predlagatelji).

6. V postopku določitve pripadajočega zemljišča za stavbe zgrajene pred 1. 1. 2003, mora sodišče ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča po merilih iz 7. in 30. člena ZVEtL, ugotoviti, ali je lastnik (lastniki) stavbe pridobil na tem zemljišču lastninsko pravico in v kolikšnem obsegu, poskrbeti za odmero tega zemljišča v novo parcelo in odločiti o vknjižbi lastninske pravice na taki parceli. Glede na to, da so predlagatelji predlagali (tudi) vzpostavitev etažne lastnine za stavbo L. (postopek se vodi pod opr. št. II N 584/2014), lastninska pravica posameznega dela stavbe pa je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe L., vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi (8. člen ZNP v zvezi z drugim odstavkom 26. člena ZVEtL; 13. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 26. člena ZVEtL). Utemeljeno je tudi sklenilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo (upoštevaje tudi različna pravila postopkov) in postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča prekinilo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo L. (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 26. člena ZVEtL).

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. ZVEtL posebnih določb o stroških postopka nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pritožniki in prva nasprotna udeleženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.