Jedro

Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS po uradni dolžnosti tožeči stranki odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2015, in sicer za uporabo stanovanjskih prostorov na naslovu ... v znesku 54,89 EUR, ter za nezazidano stavbno zemljišče s parcelno št. 249/0, k.o. ..., v znesku 14,96 EUR. V obrazložitvi odločbe se prvostopenjski organ sklicuje na določbe 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Markovci (v nadaljevanju Odlok). V skladu s 404. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ izda odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občina.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo ter se pri tem sklicevala na pravne podlage, ki jih je že uporabil prvostopenjski organ. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da parcela ni zazidljiva in da ji je na občini, že pred tremi leti, bilo zagotovljeno, da bo parcela izbrisana iz evidence NUSZ, pa je pojasnila, da so po določbi tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 in 3. člena Odloka nezazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega ali otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Zemljišče je v prostorskih aktih občine še zmeraj določeno za gradnjo, je pa že bila vložena vloga za spremembo namembnosti zemljišča, vendar pa novi prostorski plan, s katerim bi bilo to storjeno, še ni potrjen. Zato se sporno stavbno zemljišče v času izdaje izpodbijane odločbe šteje kot nezazidano stavbno zemljišče, za katerega je dopustno odmeriti nadomestilo za njegovo uporabo.

3. Tožeča stranka v laični tožbi ugovarja odmeri nadomestila le za parc. št. 249/0 k.o. ..., navaja, da ji je bilo s strani občine zagotovljeno, da bo parcela izvzeta iz evidence NUSZ in da se ne strinja z namensko rabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Dodaja še, da kljub temu, da novi prostorski plan še ni potrjen, je občina trem zavezancem že izvzela parcele iz evidence NUSZ. Tožeča stranka v tožbi predlaga, da se izpodbijani upravni akt odpravi in da se parcelo izvzame iz evidence NUSZ.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet spora se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 in sicer od nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 249/0 k.o. ..., ki je v lasti tožnika.

7. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki se odmerja na podlagi 404. člena ZDavP-2, v skladu s katerim izda davčni organ odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti. Odločba se izda na podlagi občinskega odloka in v vrednosti točke veljavne na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZSZ, Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in ZGO-1. 8. V skladu z določbo tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 se za nezazidana stavbna zemljišča za potrebe postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Nadalje je v 2. alinei prvega odstavka 218.b člena istega zakona določeno, da so kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Na podlagi četrtega odstavka istega člena (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006) pa se šteje, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem leži parcela, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se torej šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. V skladu s četrtim odstavkom 218.b člena je tudi pogoj dostopa do javne ceste oz. poti izpolnjen že, če taka možnost obstaja.

9. Iz listin v spisu izhaja, da je Komunalno podjetje izdalo potrdilo z dne 4. 11. 2015 iz katerega izhaja, da je na parceli št. 249 k.o. ... možna priključitev na komunalno infrastrukturo, to je javni vodovod in kanalizacijsko omrežje. Dne 29. 10. 2015 je Elektro izdal pisno izjavo, da je na zgoraj navedeni parceli možno izvesti priključek na elektroenergetsko omrežje. Iz Skupnega izrisa digitalnega katastrskega načrta in digitalnega ortofoto načrta Geodetske uprave RS z dne 27. 10. 2015 izhaja, da se sporna parcela nahaja v naselju hiš in da ima neposredni dostop do javne ceste, to potrjuje tudi občina Markovci v posebni izjavi z dne 20. 11. 2015 s katero potrjujejo, da se tožeča stranka iz sporne parcele lahko nemoteno priključi na občinsko cesto JP 829070. Iz Potrdila o namenski rabi zemljišča Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju z dne 2. 10. 2015 prav tako izhaja, da se sporna parcela nahaja v območju poselitve, in sicer na območju stanovanjskega naselja ... P13-S12, ki je namenjeno stanovanjski, kmetijski in poslovni dejavnosti in da se v neposredni bližini nahajajo vsi komunalni priključki ter možnost dostopa na javno cesto.

10. Glede na zgoraj navedeno sodišče ne more slediti navedbam tožeče stranke, da sporna parcela ni zazidljiva, saj vsi predloženi dokazi potrjujejo, da je. Tožeča stranka pa za pavšalne navedbe v tožbi ni predložila dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno.

11. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).