Jedro

Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 17.12.2013 odločilo, da se nepravdni postopek zaradi ureditve meje med nepremičnino parc. št. 1353/3 k. o. X, last predlagateljice A., in nepremičnino parc. št. 1350/1 k. o. X, last nasprotne udeleženke B., ustavi, ter da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek pred pristojnim sodiščem nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

2. Zoper omenjeni sklep se pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, naj s postopkom nadaljuje po določbah ZVEtL. Navaja, da je v konkretnem postopku podrejeno predlagala določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi v skladu z določbami ZVEtL (in sicer med drugim na podlagi 7., 26. in naslednjih ter 30. člena omenjenega zakona; sklicevala pa se je tudi na sodbo Višjega sodišča II Cp 1131/2012 z dne 13.2.2013). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa samo navedlo, da lahko predlagateljica začne postopek tudi na podlagi določb ZVEtL, kar pomeni, da se strinja s tem, da je (po določbah omenjenega zakona) pristojno za odločanje o zadevi glede določitve funkcionalnega zemljišča. Z ozirom na to bi moralo postopek nadaljevati. Tudi, ko gre za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi, sodišče odloča o lastninski pravici. Izpodbijana odločitev predlagateljici omejuje pravico do sodnega varstva.

3. Nasprotna udeleženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica upravičeno poudarja, da je sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko na eni strani ugotavlja, da je predlagateljica (sklicujoč se na določbe ZVEtL (1)) predlagala ugotovitev, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k njeni stavbi, hkrati pa navedlo, da lahko slednja (navkljub izpodbijani odločitvi o ustavitvi predmetnega postopka) še vedno prične tudi s postopkom ugotavljanja pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL, prišlo samo s seboj v nasprotje. Vsekakor takšna obrazložitev ni prepričljiva. Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala. V kolikor pa je menilo, da za vsebinsko obravnavo pogoji niso izpolnjeni (kar pa iz obrazložitve ni razvidno - prej nasprotno) (2), pa bi moralo to jasno navesti in obrazložiti. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep (na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/08, 59/2011).

(2) Tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da se pravna razmerja glede spornega zemljišča (glede na namen predpisa) ne bi urejala upoštevajoč določbe ZVEtL.